Kako zadovoljni so na delovnem mestu Slovenci?

Po poročanju časnika Finance, je ta šefe in kadrovnike je zavzetost zaposlenih na delovnem mestu pomemben kazalnik, saj kaže, koliko zaposlenih rado hodi v službo in opravlja svoje delo, kar pripomore tudi k boljšemu poslovanju podjetja.

Nova raziskava Gallupa o razmerah na delovnih mestih kaže, da pri zavzetosti zaposlenih v zadnjih letih ni večjega napredka: slaba četrtina ali 23 odstotkov je aktivnih in navdušenih nad svojim delom, torej radi hodijo v službo. 

V Sloveniji se na delovnem mestu res počuti dobro 17 odstotkov zaposlenih, kar je sicer nad evropskim povprečjem (13 odstotkov) in nas med 38 evropskimi državami uvršča na 18. mesto.

Najbolj zavzete zaposlene imajo v Romuniji (36 odstotkov), Albaniji (27 odstotkov) in na Islandiji (26 odstotkov), medtem ko so v službi najbolj nesrečni Francozi, saj jih je le sedem odstotkov poročalo, da se v službi počutijo dobro.

Sodelujoči v raziskavi so morali na lestvici od 0 do 10 oceniti, kje so trenutno v življenju, pri čemer nič pomeni, da zelo trpijo, 10 pa, da so zelo uspešni in jim gre dobro. Sicer gre najbolje v življenju Fincem (83 odstotkov jih je ocenilo, da so v življenju uspešni), sledijo Danci (77) in Islandci (76 odstotkov). V Sloveniji je takšnih, ki menijo, da so uspešni, 55 odstotkov, kar nas uvršča na deveto mesto med evropskimi državami in tik pred Čehi, kjer je takšnih 54 odstotkov.

V stresu je dobra tretjina Evropejcev, kar je manj kot denimo v Severni Ameriki (49 odstotkov) in manj od svetovnega povprečja (41 odstotkov). Na vprašanje, ali so v prejšnjem dnevu občutili stres, je pozitivno odgovorilo 38 odstotkov Slovencev, kar nas uvršča na 17. mesto v Evropi.

V službi se najmanj jezijo Finci – le pet odstotkov vprašanih je v anketi Gallupa odgovorilo, da je prejšnji dan občutilo jezo – in Nizozemci (šest odstotkov). V Sloveniji je bilo jeznih v službi 14 odstotkov, kar nas v Evropi postavlja na 20. mesto. Evropsko povprečje je 15 odstotkov, kar je pod svetovnim (21 odstotkov), najbolj jezni pa so poleg prebivalcev Severnega Cipra še Črnogorci, Makedonci in Slovaki.

Slovenija je med boljšimi pri kazalniku žalosti, o čemer je poročal vsak osmi vprašani Slovenec. Sosednji Hrvati so v povprečju malo manj žalostni (11 odstotkov), medtem ko so najmanj žalostni Kosovci in Litovci, najbolj pa poleg prebivalcev Severnega Cipra še Britanci in Italijani, kjer je žalosten kar vsak četrti.

Na vprašanje, ali je zdaj dober ali slab čas za iskanje službe, 67 odstotkov Slovencev odgovarja, da je dober čas, kar nas uvršča na peto mesto, ki si ga delimo še s štirimi drugimi evropskimi državami (Češko, Švedsko, Finsko in Nemčijo).

Korona je precej spremenila delo, saj ljudje več delajo na daljavo, želijo biti bolj samostojni pri delu. Več je tudi stresa: 41 odstotkov zaposlenih poroča, da občutijo veliko stresa. »Za zaposlene v podjetjih s slabim vodenjem je kar 60 odstotkov večja verjetnost, da bodo v stresu, kot pri zaposlenih z menedžerji, ki imajo dobre vodstvene veščine,« pravi Jon Clifton iz Gallupa. Še več, zaposleni s slabimi šefi so za 30 odstotkov bolj v stresu kot brezposelni. Dodatni izziv za vodje, je duševno zdravje mlajših zaposlenih. A izboljšanje delovnega okolja se začne pri menedžerjih in njihovem zdravju.

Foto: pixabay