LOKALNO
FOTO: Na Kobilju prikazali žetev zlatega klasja
Društvo upokojencev Kobilje je pripravilo etnološko prireditev žetev klasja na Kobilju. Letošnji prikaz žetvenega opravila je bil na njivi na Kobilju, kjer so kosci in žanjci ročno z ročnimi kosami poželi zlato pšenično klasje, žanjice pa so s srpi pobirale in vezale požeto pšenico v snope in jih zlagali v križe.
Vsi skupaj so se zbrali v Športnem centru Kobilje, od koder so potem peš v povorki odšli na pšenično njivo, kjer je potekala ročna žetev zlatega klasja. Pred začetkom žetve so se vsi skupaj zbrali na njivi, kjer so naprej opravili molitev »Oče naš..« in se prekrižali in z božjo pomočjo so začeli s prikazom žetve na stari nekdanji način. Kolo časa so zavrteli v pretekli čas in mladim in starejšim so prikazali kako so se nekoč pred leti taka opravila opravljala v času žetve.
Na letošnji žetvi je bil gospodar Pavel Bukovec, gospodinja pa Mimika Trajber, ki sta bila zadolžena, da je žetev potekala nemoteno in ob tem še skrbela za varnost vseh udeležencev, ki so se udeležili žetve, z željo, da bi pridelali dober pridelek, saj se bo pšenica zmlela v bližnjem mlinu in iz nje bodo kobiljske gospodinje spekle v krušni peči domači kruh, pogače, vrtanke in druge mlevske dobrote.
Tokrat so na nekaj arski njivi, kjer je rasla pšenica zapele kose in srpi, saj so žetev opravljali člani Društva upokojencev Kobilje, Društva upokojencev Zgornja Polskava in Društvo upokojencev Mihovljan iz sosednje države Hrvaške. Tako kot nekoč v času žetve, sta so se tudi tokrat gospodar in gospodinja za žetev dobro pripravila, saj je bilo potrebno ročno sklepati koso, nabrusiti srpe in drugo kmečko orodje. Član Društva upokojencev Kobilje, Franc Vugrinec je prikazal ročno klepanje kose.
Na pšenično njivo, ki je last Jožeta Ferenceka iz Kobilja se je pripeljal s kolesom in spletenim cekarjem v katerem je imel pripravo za brušenje kose, kladivo, malico in pijačo. Delo je vsem skupaj šlo lepo od rok in kaj kmalu je bila njiva s pšenico požeta. Na njivi pa so še potem pšenične snope zložili v križe, ki so bili povezani s pšeničnim povreslami. Med žetvijo so si obiskovalci žetev na nekdanji način z velikim veseljem ogledali. Za dobro voljo pa so poskrbeli domači kobiljski muzikanti.
Vsem, ki so se udeležili žetve na stari način sta čestitala predsednik Društva upokojencev Kobilje, Drago Zver in župan občine Kobilje, Darko Horvat, ki sta poudarila pomen ohranjanja tovrstne stare običaje in opravila, kot je žetev. Letošnja žetev je bila že 13. po vrsti. Pred 13. leti so se v DU Kobilje odločili za vsakoletno žetev pšeničnega klasja, z namenom prikaza, kako se pridela kruh. Zato v DU Kobilje etnološko prireditev ohranjajo in negujejo že 13 let in vsako leto je dobro obiskana, saj prireditev vsako leto nadgrajujejo z novimi vsebinami.
Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...
Foto: Jože Žerdin
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Iden gor pa dol po Kobilji pijan kot žandar, . . ., se vidi na sliki kak se natače in to po plivanošovem.
komu so prikazovali, če razen nastopajočih ni bilo niti enega gledalca. Prikaz samemu svojemu namenu in pijančevanju 20-ih prijateljev
Glej prvi komentar, ki potrjuje tvojo trditev, važno je, da se nedužnost zgibij, tudi to je nikaj !?
Gdo pa naj bi gledal če pa je to vsi ljudje keri so nastopali tudi domačini. Saj pa v tej selendra živi 35 ljudi in 10 presekov.
Edini obiskovalci v kobilju so samo kaki zalutali bedaki keri se zgubijo v Prekmurju.