FOTO: V Pečarovcih ohranjajo staro tradicijo pridelovanja lanu

V vasi Pečarovci na Goričkem je bilo nekoč veliko tkalcev lanenega platna, saj je bil to za marsikatero kmetijo dodatni vir zaslužka. Domačini so si za pridelavo in predelavo lanu pripravili posebne lesene pripravke, kot so denimo statve, kolovrat in podobno.

Laneno seme so sejali spomladi in po stotih dneh je dozorelo. Ko so ga ročno pomikali in ga dali sušiti na travnik. Ko so se stebla lanu posušila, so doma začeli postopek čiščenja. Na posebnem lesenem pripravku so seme odstranili in ga posušili za drugo leto, stebla lanu pa so skrbno hranili in na trlicah so ga trli in ga pripravili za predenje na kolovratu.

To opravilo je nekoč potekalo v topli kmečki kuhinji, ko so ženske česale in predle lan in na kolovratu so ga predle v tanke niti in zvijale v klopčiče. Potem, ko je bilo to opravilo opravljeno, so lan odnesli k tkalcu, ki je potem iz lanenih niti začel tkali laneno platno.

Iz lanenega platna so potem ženske doma izdelovali, oziroma šivale ponjave za sušenje zrnja, pa vreča, ki so se uporabljale v času žetve pri mlatitvi za shranjevanje zrnja. Iz domačega lanenega platna pa so nekoč še izdelovali moške in ženske obleke in podobno.

Da pa spomin na nekdanje prednike ne bi šel v pozabo tako vsako leto člani Turistično – športno in kulturnega društva Pečarovci ohranjajo in negujejo spomin na prednike, ki so v vasi pustili globok pečat na področju pridelovanje lanu.

Zato so se sedanji člani društva poimenovali kar Pečarovski Zgrebaši. Letos so člani društva v vasi posejali lan in ga skrbno negovali in sedaj po stotih dneh je prišel čas, da so ga ročno pomikali in ga zvezali v šope ter ga shranili, da se bo posušil.

Ko se bodo stebla lanu posušila, bodo spet prikazali projekt od setve lanu do platna. Laneno seme bodo očistili in ga drugo leto na pomlad spet posejali. Člani društva se veliko za razne dogodke in prireditve oblečejo v nekdanja lanena oblačila svojih prednikov. Tradicijo lanarstva v Pečarovcih ohranjajo in prenašajo na mlajše generacije. Gre za pomembno kulturno dediščino kraja Pečarovci.

Foto: Jože Žerdin