Intenzivnih sadovnjakov vse več, tudi opremljenost je boljša

Podatki statističnega urada kažejo, da se je skupna površina intenzivnih sadovnjakov lani v primerjavi z letom 2017 povečala za 8 odstotkov na 4368,7 hektara, medtem ko je število pridelovalcev naraslo za tretjino na 3938. Posamezni pridelovalec pa je obdeloval 1,11 hektara intenzivnega sadovnjaka ali za petino manjšo površino kot leta 2017.

V Sloveniji so kmetje lani obdelovali 8496 intenzivnih sadovnjakov (nasadov), ki so se razprostirali na 4369 hektarjih, kar pomeni, da je povprečen nasad meril okoli 0,5 hektara.

Največ površin intenzivnih sadovnjakov je ležalo v podravski statistični regiji (27 odstotkov), kjer je bilo 1359 posameznih nasadov. V tej regiji so bili nasadi tudi največji, v povprečju so merili 0,86 hektara. Po številu je bilo medtem največ sadovnjakov v goriški regiji (1975 nasadov), a so bili glede na površino precej precej manjši, v povprečju so merili manj kot 0,3 hektara.

Najmanj nasadov so imeli v zasavski statistični regiji (67 nasadov na 19 ha), skupno so ti obsegali le 0,4 odstotke celotne površine intenzivnih sadovnjakov v državi.

Vir: SURS

Od leta 2017 do lani se je površina povečala za 308 ha ali za 8 odstotkov. Še bolj se je dvignilo število pridelovalcev, in to za 33 odstotkov, skupno jih je na tej površini sadje pridelovalo 3.938. 

Posamezni pridelovalec je obdeloval v povprečju 1,11 ha površin intenzivnih nasadov ali za 27 arov manj kot v 2017 (1,38 ha). Dve tretjini pridelovalcev sta gojili sadno drevje na površini, manjši od 0,5 ha. Prav pri manjših velikostnih razredih so zaznali največjo rast števila pridelovalcev.

Čeprav jablane rastejo na skoraj polovici skupne površine intenzivnih sadovnjakov, se je njihova površina v zadnjih 20 letih zmanjšala za tretjino. Lani so jih gojili na nekaj manj kot 2000 hektarih. Druga najpogostejša sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih so orehi. Od leta 2017 so jih zasadili na dodatnih 260 ha, kar je pomenilo povečanje za 76 odstotkov. 

V obdobju med letoma 2017 in 2023 so statistiki zaznali največje zmanjšanje skupne površine pri pečkatem sadju (jablane, hruške), in sicer za 14 odstotkov, površina, namenjena pridelavi koščičastega sadja (slive, marelice, nektarine, češnje, breskve in višnje), pa se je ostala skoraj enaka - zmanjšala se je za en odstotek. Medtem se je najbolj povečala površina, zasajena z lupinastim sadjem, za 95 odstotkov, površina pri jagodičju pa se je povečala za 54 odstotkov. 

Okoli 15 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov je imelo lani urejen sistem namakanja, kar je predstavljalo petino skupne površine (867 ha). Površina s sistemi za namakanje intenzivnih sadovnjakov se je od leta 2017 povečala za 42 odstotkov. Med načini namakanja so lani prevladovali kapljično namakanje, oroševanje  ter njuna kombinacija.

Foto: pixabay