https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-TURE

FOTO: Od kod izvira ime kraja Velika Polana?

21.10.2024  

Razpotegnjeno kmečko naselje na Dolinskem je obdano z nižinskimi travniki in močvirskimi logi. Poznano je po štorkljinih gnezdih; Evropska fundacija Euronatur mu je leta 1999 podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Polano pa poznamo tudi po dobrih ljudeh, kot jih je v svojih knjigah predstavljal rojak pisatelj Miško Kranjec.

 

Izvor imena

Palina se verjetno povezuje z besedo, ki pomeni "polana" ali "prostor, kjer se pasejo živali", kar bi lahko nakazovalo na značilnosti pokrajine, ki je bila nekoč pokrita z gozdom in se je odprla na območjih, primernih za kmetijstvo in pašo. Tako se lahko ime razume kot opisno, kar je značilno za številne kraje v Sloveniji in drugih slovanskih državah.

Zgodovina

Do leta 1919 je Velika Polana skupaj z drugimi okoliškimi kraji spadala pod Zalsko županijo, ki je bila del avstrijske monarhije. Sedež županije je bil sprva v Zalaváru, znanem tudi kot Blatnograd, kar je bil nekdanji sedež panonskih slovanskih knezov. Kasneje se je upravni center preselil v Zalaegerszeg.

To zgodovinsko ozadje kaže na dolgotrajno prisotnost slovanskih skupnosti v regiji in njihovo prilagoditev ter razvoj skozi stoletja, kar je pomembno za razumevanje etimološkega in kulturnega pomena imen, kot je Velika Polana.

Kulturni pomen

Poleg zgodovinskega in etimološkega pomena, ime Velika Polana tudi simbolizira trajno povezavo s kmetijstvom in naravno okolico, kar je pomembno za identiteto in kulturno dediščino tamkajšnjih prebivalcev. Kraj še danes odraža tradicije, ki so se razvijale skozi stoletja, in to se odraža v življenjskem slogu ter kulturnih praksah lokalnega prebivalstva.

Velika in Mala Polana sta znani kot »Dežela štorkelj«. Sedaj gnezdi v obeh Polanah devet parov belih štorkelj. Čez dan nabirajo hrano po močvirskih travnikih, zvečer se vračajo v svoja gnezda na električnih drogovih in na dimnikih zapuščenih hiš. Počasi tekoče ravninske vode z mrežo mrtvih rokavov in porasle plitvine so odlično zavetje tudi vodni perjadi, kot so divje race, ponirki, čaplje. Značilen predstavnik močvirskih travnikov je močvirska logarica ali »rdeči zvonček«.

K bogati naravni dediščini sodi tudi Polanski log, ki je edinstven ekosistem, zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Najbolj znana je črna jelša, »prekmurska smreka«. 

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      21.10.2024 ob 7:17 gost

      Najbolj znan tajkuni Polane je jaklin župan. Kerega so krivdni odpustili v Darsa zaradi korupcijskih dogovorov.

      9 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      21.10.2024 ob 7:53 gost gost

      TIJ BUDALA KA MA ŽUPAN Z IMENOM KRAJA POLANA JE ŽE OD NEKDAJ STOLETJA NAZAJ KAPIŠ BUKTAŠ

      15 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      21.10.2024 ob 8:14 Dgt gost

      Nadž palina

      3 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      21.10.2024 ob 8:26 gost

      DRŽAVNO ZDRAVSTVO ŽRE LASTNE OTROKE. Zadnjič sem med dežurstvom srečal enega od radiologov, ki so v zadnjih letih odšli iz naše bolnišnice. Sem ga vprašal, kako je v novi službi. Takoj je izstrelil, da je kot dan in noč. Domov ne hodi več izčrpan, zdaj ima energijo in čas za družino. Dela sicer več, ampak urejeno. Njegovo delo je cenjeno in plača je boljša. Ta pogovor me je ujel sredi posebej zahtevnega dežurstva, kjer je bilo več urgentnih situacij istočasno na različnih krajih, v dopoldanskem času pa smo premlevali, kako rešiti organizacijo oddelka, ko nimaš dovolj ljudi, preobremenjenost pa pripelje do napetosti med različnimi strokami. Ironično je to, da sem dobil to dežurstvo naknadno in zadnjo minuto, ker je predviden zunanji zdravnik sporočil, da pri nas ne bo več dežural ravno zaradi napetosti, ki v teh zelo stresnih situacijah nastajajo. Z radiologom sva se poslovila, on je šel domov, jaz pa oddelat še preostalih enajst ur mojega 24-urnega dežurstva. Sem bil vesel zanj, ker je pošten človek in dober radiolog. Deloval je pomirjen. Hkrati pa sem se vprašal, zakaj so vsi, ki odhajajo, srečni v zasebnem zdravstvu, v državnem pa se resignirano sprejema, da je pač slabo in da se ne da nič narediti? Razlogov, zakaj se ne da, je več. Ampak pomembna sta vsaj dva: ⁃ Razlog št. 1: Prevelika centralizacija. Prevod: ker se vse odloča na Ministrstvu ali na ZZZS, zdravstveni delavec skoraj nima vpliva na pogoje dela. Ceno tvojih storitev določa ZZZS, material zavodi kupujejo od dvornih dobaviteljev, plače določajo centralna pogajanja in vladne muhe, zato praktično ni mogoče nagraditi boljših. Denar je pošten motivator: z njim vrednotimo neko storitev ali prispevek oz. delo nekega človeka. Če v tem togem sistemu ne moreš ljudi motivirati z denarjem, jih boš motiviral z neuradnimi priboljški, uslugami in privilegiji ali bodo ti ljudje postali apatični. Če je delo težko in slabo plačano, apatičnosti si direktorji ne bi smeli privoščiti. Še več, nekateri direktorji zlorabljajo svoj položaj za parcialne in zasebne interese namesto za razvoj celotnega zavoda. Če kvaliteta ni merilo, se primite za denarnico. ⁃ Razlog št. 2: Monopol ZZZS. Ker ni trga za zavarovalnice, obstaja zgolj ZZZS, ki praktično enostransko odloča o vsem. Direktor bolnišnice ne določa cen storitev, ne določa zdravstvenih potreb prebivalstva, ne doloca plač, zato v resnici nima kaj veliko vpliva na poslovanje. Če bolnišnica pridela minus, ga krije država, zato se nihče v državnem zdravstvu zares ne sekira, če se ne dela dobro. Prostor za svinjarije je velik. Posledica je, da ljudje odhajajo. Zadnje tedne skoraj vsakodnevno slišimo, da je še nekdo dal odpoved. Ob grozljivem zakonu, ki ga pripravlja vlada pa bodo ti odhodi pospešeni. Vlada bi uvajala nove omejitve, kazni in obveze, da bi zdravstvene delavce na silo obdržala v državnem zdravstvu ali pa jim toliko poslabšala možnosti dodatnega dela, da bi postalo tudi drugod nevzdržno in bi se zato po neki nenavadni logiki vsi vrnili v državne zavode. Pustimo ob strani, da je zakon poln neustavnih elementov in da uvaja režim za zdravstvene delavce, ki se ga ne bi sramovali niti v najbolj svinčenih časih trdega komunizma - kot v nekakšnem delovnem taborišču. Se sliši neverjetno, da Gibanje Svoboda ne tolerira svobodnih ljudi. V primeru radiologije je za vlado npr. rešitev, da zniža točko za radiologijo oz. ceno, ki jo ZZZS plača za radiološko storitev. Po domače, da poslabša položaj radiologov, ki delajo privat. Da ta radiolog ne bo imel več časa za družino, da ne bo več delal zadovoljno, ampak da se ga prisili nazaj v bolnišnico, kjer bo delal več delovišč naenkrat, kjer bo po vsakem turnusu utrujen in nesrečen, kjer ne bo mogel izboljšati svojega položaja, ker se čaka na sistemske spremembe. Da ne bo več razlika kot dan in noč, ampak da bo zasebna noč enaka državni. Verjetno ste, tako kot jaz, pomislili, kaj pa če bi poskusili izboljšati pogoje v državnem zdravstvu, da bi bi morda še kdo bil srečen? Naša vlada ne razmišlja tako. Ker smo se zdravniki uprli in še vedno stavkamo, nam je predsednik vlade jasno napovedal “totalno vojno”. Tako da ne gre več za to, ali bi lahko izboljšali pogoje v državnem zdravstvu. Ne gre več za to, da bi se držali podpisanih sporazumov pred dvema letoma. V totalni vojni je treba sovražnika premagati. Za vlado je dovolj to, da zdravstvenim delavcem toliko poslabšajo pogoje drugje, da bodo ponižno hodili nazaj v gulage - pardon, v bolnišnice. Bognedaj, da bi kdo v Golobovi Sloveniji plesal kaj drugega, kot mrtvaški ples.

      6 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        21.10.2024 ob 9:38 gost

        “Dober zdravstveni zakon bi zdr. delavcem dopustil, da prosto izbirajo, kje in po kakšnih pogodbah bodo delali, ljudem omogočil, da se zdravijo, kjer želijo, zdr. blagajni pa naložil plačilo zav. storitev ne glede na to, kdo in kje jih je opravil.” Dr. J. Šuštaršič za @SiolNEWS Pri nas pa zdravstvo urejajo levičarski aktivisti tipa Jenul, Nika Kovač, Muki in podobni, zato zdravstvo crkuje, pa ne zaradi zaposlenih v zdravstvu.

        6 5 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.