FOTO in VIDEO: Razvojna konferenca: S pokrajinami do decentralizacije

Politiki, strokovnjaki in podjetniki so razpravljali o razvoju Slovenije in tem, kaj je ključnega pomena za njen razvoj.

Državni svet je danes organiziral prvo razvojno konferenco. Kot je uvodoma poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, v državnem svetu zelo resno jemljejo svojo vlogo, zato redno spremljajo situacijo v družbi in se trudijo prispevati k izboljšanju našega vsakdana.

Za njim je pred mikrofon stopil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Za dvig je potrebna močna država, ta pa je močna le toliko, kot so močne njene razvojne regije. Gre torej za resen izziv, ki pa bi ga lahko rešili v naslednjih desetih letih.

Slovenija bo lahko korak z drugimi državami držala »z jasno odločitvijo, da je skladen regionalen razvoj v naslednjih desetih letih ključnega pomena«.

»Stanje je jasno: smo izrazito centralizirani in ne policentrirani, vsled česar se razlike med regijami samo povečujejo.«

Poudaril je še, da je naša odgovornost, da šibke razvojne regije ne bomo več poznali, državni svet pa pozval, naj sledi zgledu njegovega ministrstva in svoj sedež prestavi v Maribor.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič pa se je zavzel za premišljen in strateški pristop tako na državni kot tudi regionalni ravni; za krepitev javnega sektorja in zmanjševanje državne regulacije; za razvoj bolj učinkovitih javnih storitev in s tem boljšega delovanja družbe in gospodarstva.

Trbič, ki na področju lokalne samouprave vidi veliko prostora za izboljšave, je župane pozval, naj v pripravo predpisov in aktov vključijo prebivalstvo, pozdravil pa je odprt dialog nekaterih občin s prebivalstvom s pomočjo sodobne tehnologije. Bil pa je jasen: trenutno ni zadostnega političnega soglasja za ustanovitev pokrajin.

Sledila je razprava, in sicer prvi panel na temo regionalne/kohezijske politike, lokalne samouprave, vzpostavitve pokrajin, političnega sistema.

Sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs je panel otvorila s poudarkom, da se trenutno »vse vodi z države«; da se dnevno v Ljubljano na delo vozi 140.000 ljudi; da bi bili bolj učinkoviti, če bi se projekti vodili z lokalne ravni.

Kor prvi govorec je nastopil Ciril Ribičič, direktor Inštituta za ustavno pravo in nekdanji ustavni sodnik, ki je tistim na oblasti očital, da skupaj s pokrajinami v čakalno vrsto potiskajo tudi samo ustavo in da že vzpostavljeni mehanizmi, ki nadomeščajo pokrajine, ne bodo prinesli decentralizacije, ki je bistvena za ustanovitev pokrajin. Decentralizacija pa ne bo potekala samodejno in brez zapletov, je napovedal.

Vlada si prilašča vse tisto, kar bi po ustavi morale regulirati pokrajine, je poudaril; zato je državnemu svetu predlagal, naj vlado prepriča »po ovinku« in ne samo prek ministrstev.

Ribičič je nadalje prepričan, da bi pokrajine omejile možnost izbruhov gospodarskih in finančnih kriz. Da je raznolikost pokrajin prednost, je poudaril in dodal, da so v kriznih razmerah nujne, a da jih v kriznih razmerah tisti na oblasti niso pripravljeni ustanavljati. Stroški za to bi sicer lahko bili razmeroma nizki, saj da so lokalne skupnosti bolj gospodarne od države.

Premika naprej za Slovenijo brez pokrajin, ki kot ustavna kategorija v praksi nikoli niso bile realizirane, ne bo, je prepričan Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica in predavatelj na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Pokrajine bi zapolnile vrzel med občinami in državo, je dodal, imele pa ne bi le pravice, ampak tudi odgovornosti. Zato se je zavzel za zakonsko zagotovitev ustrezne stopnje decentralizacije ter avtonomijo delovanja, seveda z ustrezno ozemeljsko členitvijo.

Simona Kukovič s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izpostavila, da so zbori občanov najbolj prvinska oblika demokracije in da ljudje bolj zaupajo regionalnim oziroma lokalnim institucijam kot pa nacionalnim. Poudarila je še, da je v Sloveniji največja stopnja napredka na ravni lokalne samouprave, njena največja šibkost pa odvisnost lokalne samouprave od nacionalnih transferjev.

Statistični podatki kažejo, da ima Slovenija šibko lokalno davčno avtonomijo: s 15,7 odstotka je na predzadnjem mestu v Evropski uniji.

Po besedah Mira Hačka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani imajo strokovnjaki dovolj razprav o tem, ali Slovenija potrebuje regionalno raven oblasti. Omenil je sedem močnih pokrajin; ker občine niso majhne in uboge, ne vidi potrebe po njihovem združevanju. Statistični podatki nadalje kažejo, da so občani in župani v največji meri zadovoljni z velikostjo svojih občin.

Sledil je Uroš Rozman z Regionalne razvojne agencije za Koroško, ki je nakazal, da se višina dodeljenih sredstev za razvoj regij zmanjšuje; zmanjšuje se tudi število ukrepov, regijski projekti pa niso več takšna prioriteta, kot so bili v preteklosti.

Celotni razviti svet izkuša pomanjkanje zaupanja v demokracijo. Specifiki Slovenije pa sta nestabilnost političnega prostora, kar vodi v dušenje razvojnega potenciala naše skupnosti, in ideološka državljanska vojna. Raziskovalec s področja družboslovja Sebastjan Jeretič zato meni, da potrebujemo »novi začetek«, in sicer z osvežitvijo idealov razsvetljenstva in politične mitologije moderne Evrope ter vrnitvijo k bistvenim načelom modernega parlamentarizma, ki jo predstavlja družbena pogodba: da ljudstvo pristane na vladanje vladajočih zato, da ti zagotavljajo varnost in sprejemajo odločitve v skupno dobro.

Izpostavil je, da slovenski razvoj v največji meri temelji na dobrih županih; in ker so na občinski ravni prisiljeni sodelovati, bi to bila neka nova dinamika v političnem prostoru, da bi torej nova politična elita izhajala iz lokalne in interesne politike.