FOTO: Grad Slovenska Bistrica: Svet zgodovine, arhitekture in umetnosti

Grad Slovenska Bistrica je zgodovinski in arhitekturni biser, ki stoji na severozahodni strani mesta. Prvič pisno omenjen leta 1265, je skozi stoletja doživel številne lastniške in arhitekturne spremembe. Grad je bil v lasti različnih plemiških družin, med drugim grofov Walsee in Celjskih, dokler ni prešel v roke družine Attems v 18. stoletju.

Grad Slovenska Bistrica, prvotno dvor, se je leta 1227 pojavil kot sedež županije Pohorje, nato pa kot urad Bistrica in deželno sodišče. Prvi znani lastniki teh zemljišč so bili Spanheimi, ki so jim sledili Babenberžani. Po izumrtju Babenberžanov je območje leta 1261 prešlo v last češkega kralja Otokarja II. Premysla, leta 1276 pa v roke Habsburžanov.

Leta 1313 je bil grad prvič omenjen kot "Burg" (grad), vendar je leta 1384 pogorel. Naslednik tega gradu je preživel številna obleganja, vključno z madžarskim obleganjem, Baumkirchnerjevo zasedbo in turškimi napadi. Med mnogimi lastniki gradu so bili tudi celjski grofje. Leta 1587 je grad prešel iz deželnoknežje v privatno last, ko je postal last družine Vetter, kasneje plemiško imenovane von der Lilie.

Med leti 1590 in 1623 ter 1651 je družina izvedla obsežne gradbene prenove, ki so pripeljale grad do njegove sedanje oblike. Grajsko jedro je pridobilo trapezasto zasnovo z notranjim dvoriščem in štirimi stolpi, od katerih sta trije oglatima in eden okroglim. Na južni strani gradu je bil zgrajen dvoetažni toskanski stebriščni hodnik. Po letu 1681 so grad prevzeli grofje Wildenstein, ki so uredili tudi okolico gradu, vključno z geometrijsko zasnovanim parkovnim drevoredom v francoskem slogu.

Zadnji in najpomembnejši lastniki gradu so bili grofje Attems. Ignac Marija Attems je leta 1717 kupil grad od Janeza Jožefa Wildensteina in ga do leta 1721 znova preuredil. Prizidano je bilo reprezentančno stopnišče v zahodnem krilu in viteška dvorana v vzhodnem krilu, ki je nastala z združitvijo dveh nadstropij. Po zaključku gradbenih del so bile leta 1721 zaključene tudi poslikave, ki jih je izvedel Attemsov grajski freskant Franz Ignaty Flurer.

Poslikave v viteški dvorani in kapeli so izjemen primer baročnega slikarstva in predstavljajo visoko baročni ideal iluzionističnega okraševanja prostora. Viteška dvorana je posvečena Herkulovi apoteozi, ki je priljubljen motiv v baročnem slikarstvu, simbolizirajoč krepost in fizično moč.

Od leta 1996 tam domuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Na zavodu se ukvarjajo z muzejsko in razstavno-galerijsko dejavnostjo, skrbijo za obnovo in ohranjanje naravnih in kulturnih spomenikov, organizirajo kulturne in druge javne prireditve, izvajajo pedagoško in založniško dejavnost ter se povezujejo s turističnimi in drugimi izvajalci kulture.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...