Prašičerejci opozarjajo na kritično stanje in prosijo za pomoč

Predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant in predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje mag. Dejan Židan sta včeraj sprejela predstavnike prašičerejcev, ki so jima predali podpisano peticijo z 7374 podpisi za ohranitev prašičereje v Sloveniji.

Konzorcij OPS  povezuje slovenske rejce prašičev, ki želijo opozoriti na kritičen položaj slovenske prašičereje. Pri temu jih podpira Rejska organizacija za prašičerejo pri KGZ Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, GIZ Prašičereja Slovenije, GIZ Meso, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna enota KGZ Kočevje, Skupina Panvita ter Farme Ihan.

S peticijo so opozorili na kritično stanje v slovenski prašičereji. Konzorcij OPS je s peticijo pozval državo k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Slednje lahko država zagotovi s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj ter rejskih znanj. Danes bo peticija predana tudi Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje. 

Samooskrba s svinjino padla pod 35 odstotkov

Stanje v prašičereji je kritično – v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev.

Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, ki na različne načine, prefinjeno in prikrito podpirajo svoje rejce, kar postavlja slovenske prašičerejce v kritičen položaj, kjer morajo tekmovati z velikimi podjetji, slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč.

Popolna odvisnost od uvoza?

Nekonkurenčen položaj slovenskih rejcev kliče po doslednejši harmonizaciji z evropsko zakonodajo, ki je liberalnejša in zato cenejša od slovenske. Brez aktivne vloge države bomo izgubili pomembno panogo ter 1500 delovnih mest, ki jih zagotavlja. Stopili bomo korak bližje možnosti da tudi na kmetijah obseg reje pade pod kritično mejo. Temu sledi posledično popolna odvisnost od uvoza za Slovenijo, ki prinaša že večkrat izpostavljene nevarnosti.

Foto: DZ

Subvencija nujna uvedba za ohranitev slovenske prašičereje

Na to realno grožnjo sta ob predaji peticije opozorila tudi Bogomira Rotman, rejka iz Lenarta in podpornica Konzorcija OPS, ter Vekoslav Černel, predstavnik prašičerejcev v Svetu za živinorejo. V imenu Konzorcija OPS sta odločno podprla potrebo po uvedbi subvencije kot nujne intervencije za ohranitev jedra slovenske prašičereje in zaščite pred nelojalno konkurenco iz tujine. Madžarska za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev letno nameni 24 milijonov evrov, enakih ukrepov pa se poslužujeta tudi Romunija in Bolgarija.

Židan: Prašičerejo obvadujejo veliki evropski oligopoli

O sprejemu peticije je nekdanji kmetijski minister Židan pisal že na svojem blogu, o akciji pa meni, da je državni zbor primeren prostor za predajo peticije saj je lansko leto sprejel strateško resolucijo "Zagotovimo.si hrano za jutri".

In kakšen je pogled Židana na slovensko prašičerejo? "Od vseh kmetijskih panog je prašičereji najtežje, čeprav se je ekonomika rejam z lastno krmo v letu 2011 glede na 2010 izboljšala (leta 2010 koificient ekonomičnosti 0,84, 2011 pa 0,88). Bistveno težje je rejam, ki krmo dokupijo. Težava prašičereje je v tem, da jo obvladujejo veliki evropski oligopoli in EU komisija ne reagira. Dodatno smo imeli v Sloveniji nadstandard (nekaj podobnega kot v poljedeljstvu integrirano proizvodnjo), nismo pa leta 2007, iz meni nepoznanih razlogov, uvedli možne denarne podpore za nadstandard. Ponovna možnost bo šele v v letu 2014," pravi Židan.

Zaščito delovanja trga bi morala uspešno opravljati Agencija za varstvo konkurence

Pomurski poslanec kot rešitev za zaščito delovanja trga vidi v učinkovitem delovanju Agencije za varstvo konkurence, ki jo v Sloveniji imamo od pričetka tega leta. "Pred sprejetjem je nova strategija za OVE v kmetijstvu, ki mora biti namenjena kmetijam. Na ta način marsikatera država v živinorejske kmetije pripelje dodatno dovoljeno finančno pomoč. Letos je možno ponovno aktivirati ukrep finančne pomoči kmetijam do vrednosti 7.500 evrov. Potrebno je nadaljevati promocijo slovenske hrane. O enotnosti v delovanju, tudi poslovnem, pa je bilo popisanih že preveč besed. Sedaj je čas za ukrepanje," meni nekdanji prvi mož Panvite.

Podrobneje o težavah prašičerejcev si lahko preberete v spodnji priponki:

• Apel - OPS.pdf 168 KB