Sedem od desetih Slovencev uporablja pametne naprave

Po podatkih Statističnega urada RS je v prvem četrtletju 2024 pametne naprave ali sisteme uporabljalo sedem od desetih prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Skoraj tretjina uporabnikov je pri uporabi teh naprav naletela na težave. Še vedno pa je veliko tistih, ki doma hranijo odslužene naprave, saj kar 60 odstotkov uporabnikov interneta v gospodinjstvu hrani stare mobilne telefone.

Uporaba pametnih naprav v porastu

V prvem četrtletju leta 2024 je 91 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let, uporabljalo internet. Poleg tega so vedno pogosteje v uporabi tudi pametne naprave, ki so povezane z internetom ali med seboj ter omogočajo različne storitve, kot so daljinsko upravljanje in prilagajanje nastavitev. Za zasebne namene je pametne naprave uporabljalo 70 odstotkov prebivalcev, kar je več kot v letu 2022, ko je bilo takšnih 67 odstotkov.

Največ uporabnikov pametnih naprav so mladi med 16. in 24. letom (92 odstotkov), najmanj pa starejši med 65. in 74. letom (35 odstotkov). V različnih slovenskih regijah so bile razlike v uporabi, saj je največ uporabnikov bilo v Koroški (78 odstotkov) in Osrednjeslovenski regiji (77 odstotkov), najmanj pa v Savinjski regiji (58 odstotkov).

Virtualni asistenti in pametni dodatki v uporabi

Več kot polovica uporabnikov pametnih naprav uporablja pametni televizor, povezan z internetom, za brskanje po spletu ali ogled videovsebin. Pametno uro, zapestnico ali brezžične slušalke uporablja 36 odstotkov ljudi, zvočnik ali avdiosistem, povezan z bluetoothom, pa 32 odstotkov. Z internetom povezan pametni zvočnik ali avdiosistem, ki omogoča glasovno upravljanje, uporablja 11 odstotkov uporabnikov. Pametne naprave za zdravje, kot so pametne tehtnice ali naprave za spremljanje krvnega tlaka, uporablja 8 odstotkov, pametne igrače pa 3 odstotki.

Težave pri uporabi pametnih naprav

28 odstotkov uporabnikov pametnih naprav je naletelo na težave pri njihovi uporabi. Najpogostejše težave so bile povezane z internetno ali bluetooth povezavo (22 odstotkov), sledile pa so težave pri vgradnji ali nastavitvah naprav (7 odstotkov). Težave z zaščito ali zasebnostjo podatkov je imelo 4 odstotke uporabnikov, medtem ko je 1 odstotek naletel na težave z varnostjo ali zdravjem zaradi uporabe teh naprav. Največ, kar 72 odstotkov uporabnikov, pri uporabi pametnih naprav ni imelo težav.

Kaj storijo uporabniki s starimi napravami?

Ko uporabniki zamenjajo mobilne telefone, jih kar 60 odstotkov hrani v gospodinjstvu. Enako počne 36 odstotkov uporabnikov s prenosnimi ali tabličnimi računalniki. Nekateri pa te naprave prodajo ali podarijo: 19 odstotkov mobilne telefone in 11 odstotkov prenosne ter tablične računalnike. Stare naprave, kot so namizni računalniki, mobilni telefoni in prenosniki, pa so med elektronske odpadke odložili 15 odstotkov uporabnikov.

Dejavnosti, ki vplivajo na odločitev pri nakupu pametnih naprav

Pri nakupu novih naprav je za večino uporabnikov najpomembnejši dejavnik cena, kar velja za 68 odstotkov ljudi. Sledijo lastnosti strojne opreme, kot so zmogljivost procesorja in velikost diska, ki jih upošteva 62 odstotkov uporabnikov. Pri odločitvi o nakupu igrajo pomembno vlogo tudi znamka, oblika in velikost naprave, kar vpliva na 46 odstotkov uporabnikov. Za 11 odstotkov uporabnikov je odločilna trajnost naprave, kot je enostavna nadgradnja ali popravilo, medtem ko 10 odstotkov uporabnikov pri nakupu upošteva možnost podaljšanega jamstva ali garancije.

Foto: freepik