FOTO: Prvo srečanje Regionalne skupine za varstvo opraševalcev na Goričkem

Na gradu na Goričkem je potekalo prvo delovno srečanje Regionalne skupine za varstvo opraševalcev, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za biologijo v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko in Galerijo-Muzejem Lendava. Dogodek je združil predstavnike različnih organizacij, vključno s čebelarskimi društvi, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave, sadjarji in drugimi deležniki, ki delujejo na pilotnih območjih projekta BEE(A)WARE.

Regionalna skupina za varstvo opraševalcev je bila ustanovljena z namenom boljšega sodelovanja in usklajevanja pri ohranjanju opraševalcev, kot so divji opraševalci in medonosne čebele. Člani skupine bodo sodelovali pri pripravi Strateškega načrta za trajnostno ohranitev opraševalcev ter si izmenjevali znanje in izkušnje za izboljšanje njihovega varstva. V prihodnje naj bi skupina nastopala bolj enotno pri sprejemanju odločitev na področju kmetijstva in okoljevarstva.

Dr. Danilo Bevk iz NIB je na srečanju poudaril, da je približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin odvisnih od opraševanja žuželk. V Sloveniji je ocenjena vrednost opraševanja v kmetijstvu več kot 130 milijonov evrov na leto. Poleg tega je izpostavil ogroženost opraševalcev in potrebo po dolgoročnem spremljanju njihovega stanja. Pomanjkanje pestrosti opraševalcev ter izginjanje njihovih habitatov, kot so cvetoči travniki, sta pereči težavi, ki ju še dodatno zaostrujejo podnebne spremembe in intenzivne spremembe v kmetijstvu.

Projekt BEE(A)WARE in trajnostno čebelarstvo

Gregor Domanjko iz JZ KPG in Dubravko Baumgartner sta predstavila aktivnosti projekta BEE(A)WARE, vključno z rezultati kartiranja habitatov, pomembnih za opraševalce, ter načrte za stalno razstavo o trajnostnem čebelarstvu na gradu v Lendavi. Razstava bo namenjena izobraževanju o pomenu čebelarstva v Prekmurju in Medžimurju ter osveščanju o trajnostnih praksah.

Udeleženci so izpostavili nujnost ohranjanja cvetočih travnikov in opozorili na upad populacije čmrljev. Med glavnimi razlogi so navedli spremembe v kmetovanju, kot so uporaba vrstno revnih travnih mešanic in neustrezna praksa dosejevanja travnikov, ter vplive podnebnih sprememb. Razpravljali so tudi o možni uporabi tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko v prihodnosti pomagale pri prehrani opraševalcev.