GLOBALNO
Skoraj polovica sredstev namenjena domovom za starejše
V letu 2022 je bilo za dolgotrajno oskrbo namenjenih 854 milijonov evrov, kar predstavlja 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe se je povečalo na 74.283 oseb, kar je za 2,9 odstotka več kot leto prej. Največ prejemnikov je dolgotrajno oskrbo koristilo na domu.
Izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe, ki vključuje oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb, so se v primerjavi z letom 2021 zvišali za 15,3 odstotka. Znesek je znašal 854 milijonov evrov, kar v deležu BDP predstavlja 1,5 odstotka.
Večina izdatkov financirana iz javnih virov
Približno 78,7 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bilo financiranih iz javnih virov, preostanek, 21,3 odstotka, pa iz zasebnih virov. V primerjavi z letom 2021 se je delež javnih virov povečal za 1,3 odstotne točke, medtem ko se je delež zasebnih virov zmanjšal za enak odstotek. Sredstva iz javnih virov so se povečala za 17,3 odstotka, iz zasebnih pa za 8,7 odstotka.
Največji delež javnih sredstev za dolgotrajno oskrbo je prispeval sistem socialne varnosti, ki je financiral 40,1 odstotka vseh izdatkov. Pri zasebnem financiranju so skoraj celoten delež predstavljala neposredna plačila uporabnikov v obliki doplačil ali samoplačništva, kar je znašalo 20,8 odstotka vseh izdatkov.
Vir: SURS
Izdatki za zdravstveni del trikrat višji kot za socialni del
Razmerje med izdatki za zdravstveni in socialni del dolgotrajne oskrbe je v letu 2022 znašalo 75 proti 25 odstotkov. Delež zdravstvenega dela se je v primerjavi z letom prej povečal za 2 odstotni točki. Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, 53,9 odstotka, je bil namenjen oskrbi v institucijah, 45,7 odstotka za oskrbo na domu, manj kot pol odstotka pa za dnevno varstvo.
Polovica izdatkov namenjena oskrbi v domovih za starejše
Skoraj 61,4 odstotka vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bilo namenjenih oskrbi v institucijah. Od tega je 46 odstotkov pripadlo domovom za starejše, 12,9 odstotka drugim socialnovarstvenim zavodom, 2,5 odstotka pa bolnišnicam. Preostanek, 38,6 odstotka, je bil namenjen oskrbi na domu, ki vključuje storitve patronaže, pomoč na domu, osebno asistenco in družinske pomočnike ali denarne prejemke za kritje teh storitev.
Javni viri za oskrbo na domu višji
Izdatki za dolgotrajno oskrbo na domu (zdravstveni del) so se iz javnih virov povečali za 24,5 odstotka, medtem ko so se iz zasebnih virov zmanjšali za 4,1 odstotka. Pri financiranju dolgotrajne oskrbe na socialnem delu so zasebni viri predstavljali 71,6 odstotka. V primerjavi z letom 2021 so se zasebni izdatki povečali za 10,1 odstotka, javna sredstva pa so ostala približno enaka.
Povečanje števila prejemnikov storitev
Leta 2022 je storitve dolgotrajne oskrbe prejemalo 74.283 oseb, kar je za 2.061 več kot leto prej. Največ oseb, 38,3 odstotka (približno 28.500), je oskrbo prejemalo na domu, 30,6 odstotka (približno 22.700) v institucijah, 30,1 odstotka (približno 22.400) pa je prejemalo denarne dodatke za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Skupno število prejemnikov teh dodatkov je bilo sicer večje, vendar statistika upošteva posameznike le enkrat, ne glede na vrsto pomoči, ki jo prejemajo.
Vir: SURS
Foto: pixabay
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
To bi že morali urediti tisti ki sedijo v državnem zboru 33 let na primer Janez Janša keremu so že moralo menjati 10 stolov. Je pa en velik DREK naredil za Slovence. Seveda Slovenci so za njega glupi narod pa za njegove hlapce SDS.
Janša bo sedaj dobil porcijo ko se bo razkrilo kam je šel denar od orožja pa ne samo on in potem se bo videlo kakšne so povezave med strankami,,tam kjer je denar so prijatelji pred kamerami pa samo igrajo da so na nasprotnih bregovih
Da bi vam v te zabite glave nekaj vdarilo! Orožje, pijtajte murglskoga škrata, nej ka je te palček zahrbten , tak kak sveto tele, tan je pravi naslov za prodano orožje. Butalci eni.
Evo pa je debeli zopet našel temo za Janšo. Si lahko zamislite, če bo Janša zmagal na naslednjih volitvah, kaj se bo zgodilo z debelim prasetom. Na dan bo več kot stokrat ponavljal iste floskule kot zdaj 33 let, glupi narod in 57%
Zelo pozdravljam, da se odpro arhivi v katerih so podatki o prodaji orožja. Pokazalo se bo, da je bil glavni igralec Milan Kučan. Je pa pri arhivih tako, da mora preteči določeno obdobje, da se lahko odprejo (vatikanski 70 let). Mislim, da pri predlogu Svobode ne gre za dobronamerno potezo, ampak bo šlo za navadno politikantstvo, ki pa bo zaradi povezave z balkanskimi vojnami prineslo Sloveniji veliko škodo. Svoboda se praktično ne ukvarja z vladanjem, ampak že skoraj pol leta izvajajo neko "proxy " volilno kampanjo. Poglejmo samo "novo obdavčitev nepremičnin" . Za prvo v kateri bivaš se ne plača nič, za drugo in tretjo pa. Nekdo biva v Ljubljani v vili, ki je vredna 2 milijona EUR ne plača nič, nek sin na kozjanskem, ki ima skromno "udarniško" hiško, pa bo za drugo nepremičnino 150 let staro podrtijo s na pol porušenimi kmečkimi poslopji, ki jo je podedoval od očeta, ki nima ne vode ne elektrike pa bo Golobu plačal njegov "harač". V razvitih državah EU se plača nepremičninski davek na vrednost, lahko je 150.000 EUR oprostitve, na ostalo pa se plača pa ni važno če gre za prvo, drugo, ali tretjo nepremičnino. Lastnik 2 milijonske vile v Ljubljani v Ljubljani bi tako moral na primer plačati po odbitnem državnem odpustu 150.000 EUR plačati nepremičninski davek na razliko, to na 1 milijon 850.000 EUR nepremičninski davek (jo je v bistvu davek na luksuz), tako pa namerava Golob črpati denar na plečih revnih podeželski kmečkih gospodarstev. To je do kraj sprevržena politika Svobode. Podeželani bi morali svoje poslance Svobode pozvati na odgovornost!