Murskosoboška občina kritizira novinarja Financ in RTV Slovenije

Mestna občina Murska Sobota se je odzvala na prispevek z naslovom »Najbolje se živi v Kopru najslabše v Murski Soboti« ki je bil objavljen v mediju Finance, v povezavi z navedenim člankom  pa je RTV Slovenija naredila prispevek z naslovom »Najslabše ocenjena Murska Sobota«. V prispevku pa so bili izneseni določeni povzetki iz prej navedenega članka. V zvezi z obema prispevkoma, ki Mursko Soboto po opravljenih ocenah uvrščata na zadnje mesto, so na murskosoboški občini pripravili dodatne obrazložitve.

Izjavo za javnost objavljamo v celoti:

Strinjamo se s trditvijo, da se v Murski Soboti najtežje živi, na kar kažejo ekonomski kazalci kot so stopnja brezposelnosti ter  višina plač. Ne strinjamo pa se, da se v našem mestu najslabše živi. Prav tako se ne strinjamo z izjavami novinarja Bojana Pečka, ki so bile povzete na podlagi premalo poglobljene analize primerjav cen vrtcev avtorja članka g. Šušteršiča v mediju Financah in so posledično privedle do povsem napačne ugotovitve, da imamo v Murski Soboti (poleg Kranja) najdražji vrtec v Sloveniji, ki jih novinar RTV Slovenija nekritično povzema.

Del članka, ki govori o cenah vrtcev v navedenih občinah, žal navaja neresnične podatke in zavaja bralce. Avtor članka se je premalo poglobil v podrobnosti cen storitev vzgojno varstvenih storitev vrtec v Sloveniji in jih je primerjal »kar po domače«, ter  tako seveda prišel do povsem napačnih zaključkov.

Mestna občina Murska Sobota ima že od leta 2004 enotno ceno za vzgojno varstvene storitve I. in II. starostnega obdobja otrok v vrtcu. Oddelek I. starostnega obdobja ima lahko  12, II. starostnega obdobja pa 22 otrok. Iz navedenega je jasno, da sta posledično ceni programov za ti dve starostni skupini,  zaradi različnih stroškov na enoto (števila otrok v oddelku), povsem  različni.  Pri tem pa je zanemarjena možnost enotne cene, kot je primer v zavodu Vrtec Murska Sobota, ki prinaša v to primerjavo povsem nov element za vrednotenje.

Če je avtor članka želel predstaviti stroške za starše otrok, bi vsekakor moral  bolj natančno postaviti vprašanje posameznim občinam in ceno  teh storitev za starše natančno predstaviti. V vsakem primeru pa postaviti cene teh storitev po posameznih občinah na isti imenovalec.

Enotna cena v javnem zavodu Vrtec Murska Sobota je tako bila primerjana s ceno programov za otroke II. starostnega obdobja vrtcev v navedenih občinah.  Tako je vsaj navedeno v članku.  Pa še te cene so bile v posameznih primerih napačno navedene – tako informacijo smo vsaj  dobili iz Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor.

Mestna občina Murska Sobota je tako v odgovoru za časnik Finance zapisala, da je cena dnevnega programa za otroka v oddelkih 1. in 2. Starostnega obdobja od 1. do 6. leta starosti znaša 401,10 € na otroka mesečno, cena poldnevnega programa pa 280,77 €. Ker  pa Mestna občina Murska Sobota dodatno subvencionira ekonomsko ceno programov vrtca Murska Sobota v višini 72,58 €, je tako izhodiščna cena celodnevnega programa za izračun prispevka staršev 328,52 €. Če pri tem še upoštevamo, da v mesecu juliju in avgustu starši ne plačujejo nobenih rezervacij in se jim odsotnost otrok v teh dveh mesecih v celoti  odbija pri plačilu storitev vrtca (ne le odbitek za hrano), potem je primerjalni strošek vzgojno varstvenih storitev vrtca murska Sobota, v primerjavi z ostalimi občinami iz tega članka, vsekakor vse kaj drugega kot eden najdražjih vrtcev  v tej primerjavi.

Na koncu bi se dotaknili še izjave v prispevku novinarja Pečka, v kateri je povedal, da je občinska oblast za račke, ki gnezdijo ob ribniku v mestnem parku, postavila nesprejemljivo tablo češ, da jih ni v redu hraniti. Novinarju in bralcem v zvezi s to izjavo podajamo sledečo obrazložitev.

Že nekaj časa je v Murski Soboti prisoten problem (pre)velikega števila rac v soboškem parku (ob vodni površini), zato je bilo potrebno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja. Kot »najmehkejši« in prvi ukrep s postavitvijo table z napisom: »OBVEŠČAMO VAS, DA KRMLJENJE RAC V PARKU NI ZAŽELJENO!« (ni pa prepovedano), je bil že izveden, naslednji, ki so prav tako že dogovorjeni, pa bodo izvedeni le v kolikor bodo potrebni, oziroma bodo izvedeni le v potrebnem obsegu, da se omeji število rac na še sprejemljivo število ali, da se njihovo število vsaj ne povečuje več. Prav krmljenje pa namreč »privablja« vedno nove in nove race iz naravnega okolja v bližnji in širši okolici,  saj te »gredo« za hrano. S tem se seveda tudi do določene mere  ruši  ravnovesje v naravi, kar pa na daljši rok vsekakor ne zagotavlja dobre prihodnosti.

Vse to bi novinarju RTV Slovenija  lahko obrazložili, če bi se obrnil za pojasnilo tudi na Mestno občino Murska Sobota. Žal lahko rečemo, da se informacije, ki niso pojasnjene z obeh strani, lahko berejo kot »novinarske race«, kot slikovito zaključuje novinar v svojem prispevku.