FOTO: Od kod izvira ime kraja Lukačevci?

Lukačevci, majhna vas v občini Moravske Toplice, se ponaša z dolgo zgodovino, saj je bila prvič omenjena že leta 1365. Danes, v letu 2024, šteje le 73 prebivalcev, vendar kljub svoji majhnosti ohranja svojo bogato zgodovino, tradicijo ter kulturno dediščino.

V središču vasi stoji kapela svetega Petra in Pavla, ki je bila zgrajena leta 1872 in spada pod župnijo Murska Sobota. Kapela izstopa zaradi svoje arhitekturne posebnosti, predvsem zaradi zvonika z odprto nišo za zvon, ki ga ščiti streha nad njim. Notranjost kapele je bogato okrašena z umetniškimi deli, ki pričajo o njeni pomembnosti za prebivalce. Nad tabernakljem stoji kip Marije Pomočnice, ki z levico drži Jezusa, v desnici pa žezlo, medtem ko drugi, starejši kip, prav tako prikazuje Marijo z Jezusom.

Na levi strani kapele je freska sv. Petra, na desni pa freska sv. Pavla, nad njima pa se dviguje podoba angelov. Na vrhu kapele je freska Svete Trojice, ki simbolično povezuje zemeljsko in duhovno sfero. Leta 1975 so pred kapelo postavili nadstrešek z leseno oblogo na stropu, na pročelju pa je pritrjen križ. Kapela je tudi pomemben kraj duhovnosti, saj se vsako leto na godovni dan zavetnikov, 29. junija, prebivalci zberejo na proščenju.

Zavetišče Mala hiša

Poleg tega pa Lukačevci ponosno predstavljajo tudi zavetišče Mala hiša, ki je namenjeno oskrbi zapuščenih in ranjenih živali. Zavetišče je znano po svojem predanem delu in skrbi za živali, ki iščejo nov dom ali potrebujejo pomoč. Mala hiša je priljubljena tako med ljubitelji živali kot med krajani, saj nudi zavetje ranljivim bitjem in pomaga pri ozaveščanju o odgovornem ravnanju z živalmi.

Zgodovinski pomen kraja

Ime naselja Lukačevci izhaja iz osebnega imena Lukač, kar dokazuje že prva omemba v zgodovinskih virih leta 1365, ko so vas imenovali Lukasolch. V madžarskih virih so jo kasneje imenovali Lukasócz ali Lukacsócz, v drugi polovici 19. stoletja pa so ime umetno pomadžarili v Lukácsfa. Po razpadu Avstro-Ogrske so Lukačevci dobili slovensko ime, ki je bilo sprva zapisano kot Lukačovci, pozneje pa kot Lukačevci. V lokalnem prekmurskem narečju pa vas še danes poznajo kot Likačavci, kar ohranja povezavo z bogato prekmursko kulturno in jezikovno identiteto.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...