Kakšna je napoved za pomlad?

Svečnica, ki jo kristjani obeležujemo 2. februarja, je praznik, ki nosi globoko duhovno simboliko in hkrati pomeni pomembno prelomnico v naravi. Ta dan obeležuje predstavo Jezusa v templju, kjer so ga prepoznali starca Simeon in Ana kot luč, ki prihaja v svet. Svečnica je zato znana tudi kot praznik Luči, ki je v mnogih kulturah simbol upanja in začetka novega obdobja.

Ob tem prazniku se v cerkvah blagoslovijo sveče, ki simbolizirajo svetlobo Kristusa in zaščito. Ljudje prinašajo te sveče domov, saj so prepričani, da prinašajo zaščito pred nesrečami in slabimi vplivi. Praznik je torej tudi priložnost za duhovno obnovo in utrditev vere, da svetloba premaga temo.

Poleg duhovne dimenzije pa ima svečnica tudi pomembno naravno in vremensko simboliko. S tem dnem so ljudje skozi zgodovino povezovali prve znake pomladi. Na ta dan so začeli spremljati vremenske spremembe, ki naj bi napovedale prihodnje mesece in letino.

Med najpogostejšimi pregovori so:

• Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
• Če se na svečnico jasno zdani, zima še dolgo trpi.
• Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.
• Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.
• Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja.
• Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
• Če na svečnico prej od strehe, kot od sveče kane, hujša zima in dobra letina nastane.
• Kadar je svečnica oblačna, kmetica ne bo lačna.

Svečnica je v številnih slovenskih krajih tradicionalno povezana z različnimi običaji, med njimi je tudi praznično pečenje svečničnega kruha ter priprava posebnih obrokov, ki so krepili družinske vezi. Na svečnico so pogosto potekale tudi sezone kmetijskih priprav, saj so ljudje verjeli, da bo ta dan napovedal dobro ali slabo leto.

FOTO: Freepik