Evangeličani v Murski Soboti razpravljali o sekularizaciji

V petek, 9. marca, so bili v Murski Soboti v Centru Evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji tradicionalni Evangeličanski večeri. Predaval je dr. Kerševan na temo Sekularizacija družbe in njene posledice za Cerkev.

Profesor Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Marko Kerševan je temo razdelil na dva dela. V prvem je predavatelj opisal sociološki in zgodovinski razvoj, v drugem delu pa je izpostavil soočanje Cerkva s sekularizacijo družbe ter različne pristope reakcije Cerkva do tega.

Sekularizacija je ena zelo starih tem in tez s katerimi se ukvarja sociologija moderne družbe, še posebej pa sociologija religije. Ni pa to samo strokovna oziroma znanstvena tema, saj je sekularizacija družbe aktualna tudi dandanes v delovanju in reagiranju Cerkva na ta pojav. Rimokatoliška Cerkev se je z njim ukvarjala že v času 2. Vatikanskega koncila. Prav v zadnjem času pa se o tem ponovno razpravlja, kaj to je in kakšen odnos do tega pojava, dogajanja naj Cerkev zavzame.

Sama beseda sekularizacija naj bi se pojavila v okviru Cerkve že v srednjem veku. Najbolj znan primer se nanaša na sekularizacijo cerkvenih posesti, ko so ta prehajala v roke posvetnih vladarjev, plemičev.

Dr. Kerševan je ob tem omenil nekaj sociologov, ki so se ukvarjali s tem pojmom, med njimi tudi Tomaža Lukmana, ki je zelo znan sociolog našega rodu, kateri je mnenja, da se »sekularizacija, desakralizacija v modernih družbah dogaja na področju družbe, družbene strukture na različnih področjih (pravu, gospodarstvu, itd.), hkrati pa imamo v teh družbah opravka s sakralizacijo posameznika. Posameznik je tisti, ki se v teh družbah pojavlja kot vsaj v smislu ideala, kot nekaj 'svetega', nekaj nedotakljivega, nerazpoložljivega…«

V drugem delu  predavatelj omenja vprašanje kakšen problem je sekularizacija za Cerkev. Gre za problem odnosa cerkva do moderne družbe.
V sklepnem delu poudari kako pomembno je, da država s svojimi ustanovami ostane sekularna, nevtralna, taka, da lahko kot enakopravna nastopa nasproti vsem.

Na drugi strani je tudi jasno, da je potrebno ohraniti načelo zasebnosti, ker je religija stvar privatne odločitve. V prostoru javnega nastopanja v družbi, pa mora priti do izraza verska svoboda, to je svobodno izražanje lastnega verskega prepričanja. Toda hkrati je potrebno paziti na to, da se ohranja homogena skupnost družbe in da se z izražanjem svoje vere  in prepričanja to ne vsiljuje drugim.