https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

FOTO: Po mejnih poteh graničarjev – obujanje spominov na železno zaveso

11.02.2025 ob 11:00  

Na Prešernov dan, natančneje v soboto, 8. februarja, sta Turistično društvo Pálinka iz Čentibe in Kulturno-turistično društvo Feher Jani iz Dolge vasi skupaj organizirala drugi Pohod po poteh graničarjev.


Pohod je udeležence vodil ob obmejnih kamnih na slovensko-madžarski zeleni meji, ki so jo do leta 1991 varovali vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Zgodovinsko ozadje pohoda

Obmejno območje je bilo takrat strogo varovano, za kar so skrbeli graničarji, ki so redno patruljirali ob mejnih kamnih. Pohodniki so to pot dobesedno prehodili po trasi, kjer je nekoč potekala zloglasna Železna zavesa.

Železna zavesa (Iron Curtain, madžarsko Vasfüggöny) je politični izraz za simbolično, ideološko in fizično mejo, ki je Evropo v času hladne vojne razdelila na dva dela: kapitalistične zahodne države (članice Nata) in socialistične vzhodne države (članice Varšavskega pakta). Poleg ideološke pregrade je predstavljala tudi gospodarsko, jezikovno in kulturno oviro.

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je bila na socialistični strani železne zavese dejansko le do leta 1948, ko je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo, t. i. spor Informbiro med Stalinom in Titom. Kasneje so se jugoslovanske meje proti zahodnim (Natovim) sosedam postopoma začele odpirati.

V času spora s Stalinom so se meje železne zavese z Jugoslavijo močno okrepile. Na jugoslovansko-madžarski meji so bile postavljene protipehotne mine, okrepile so se vojaške straže, pogosto pa je prišlo tudi do strelskih obračunov med mejnima vojskama. Z razpadom vzhodnega bloka v 90. letih prejšnjega stoletja je padla tudi strogo varovana železna zavesa. Desetletje kasneje sta Slovenija in Madžarska vstopili v Evropsko unijo, decembra 2007 pa še v skupno schengensko območje, kar je omogočilo odpravo meja.

Potek pohoda

Pohod se je začel nekaj po deveti uri zjutraj, nedaleč od nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas. Vreme je bilo ugodno, trasa skozi gozdove pa dovolj suha za prijeten pohod. Udeležencev je bilo blizu sedemdeset, kar je odličen rezultat.

Pot je pohodnike vodila ob mejnih kamnih na vrh goric nad Dolgo vasjo, nato so zavili v gozd in sledili meji. Pot ob mejnih kamnih je bila precej zahtevna, saj se je teren ves čas dvigal in spuščal, kar je pohodnikom prineslo precej višinskih metrov. Pohod je potekal po gozdnih poteh, kjer so si pohodniki lahko ogledali zapuščene bunkerje in prisluhnili zgodbam iz časov železne zavese.

Postojanke in zaključek

Prva postojanka je bila v Vaškem domu v Lendavskih goricah, kjer so se pohodniki okrepčali z malico in napitki, kar jim je dalo novih moči za nadaljevanje poti. Vaški dom stoji na mestu nekdanje karavle JLA. Sledil je spust ob mejnih kamnih proti Čentibi in Dolini, ob poti pa so pohodniki naleteli na še en zapuščen bunker – ostanek JLA.

Pohod se je zaključil v Pincah. Skupaj so pohodniki prehodili približno 14 kilometrov in premagali 324 višinskih metrov. Ves čas so bili dobre volje, nasmejanih obrazov in polni energije, kar gre pripisati dobri družbi in sproščenemu tempu.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Foto: TD Palinka, Viktor Hranilović

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.