FOTO: Kako zagotoviti prihodnost slovenskega kmetijstva kljub podnebnim spremembam?

Podnebne spremembe in njihovi učinki na kmetijstvo postajajo vse večja skrb, zato so strokovnjaki na konferenci Zdravje v naših rokah – Kmetijstvo za prihodnje generacije predstavili inovativne rešitve za trajnostno in stabilno pridelavo hrane.

Dogodek je organizirala Televizija IDEA v sklopu projekta Zdravje v naših rokah, zbrani pa so razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih za slovensko kmetijstvo v prihodnjih letih.

Podnebne spremembe in vpliv na kmetijstvo

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v uvodnem nagovoru poudarila pomen lokalne pridelave hrane in sodelovanja med kmeti ter državnimi institucijami. »Zdravje se začne na krožniku, na polju, v gozdu, v čistih vodah in svežem zraku,« je dejala in dodala, da moramo poskrbeti za stabilno kmetijsko proizvodnjo, ki bo odporna na vremenske skrajnosti.

Pomurje, kot ena osrednjih kmetijskih regij v Sloveniji, se vse pogosteje srečuje s sušami, nepredvidljivim vremenom, erozijo tal in vprašanjem samooskrbe. So naši kmetje pripravljeni na te spremembe? Ministrica meni, da se nekateri že prilagajajo, medtem ko drugi še vedno dvomijo v vpliv podnebnih sprememb.

Tehnološke inovacije in digitalizacija v kmetijstvu

Eden ključnih poudarkov konference je bil pomen sodobnih tehnologij pri prilagajanju podnebnim spremembam. Dr. Saša Štraus iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota je izpostavila precizno škropljenje, ki omogoča boljšo prilagoditev podnebnim razmeram, zmanjša uporabo kemičnih sredstev in pozitivno vpliva na okolje.

»V zelenjadarstvu je smiselno, da se čim več pridelave preseli v zaprte prostore, saj so rastline tako zaščitene pred vremenskimi skrajnostmi,« je dodala. Digitalizacija in zbiranje podatkov omogočata natančnejšo obdelavo zemljišč in optimizacijo proizvodnje.

Praktične izkušnje in primeri dobrih praks

Podjetje Panvita, eno večjih v slovenskem kmetijstvu, že več kot 20 let razvija strategije za soočanje s podnebnimi spremembami. Branko Virag, član uprave Panvite, je pojasnil, da so že pred leti začeli uvajati namakalne sisteme, ki danes pokrivajo 800 hektarjev kmetijskih površin, v prihodnje pa načrtujejo širitev na 1200 hektarjev. Prav tako so v podjetju vzpostavili rastlinjake za gojenje jagod, kjer s pomočjo tehnologije nadzorujejo vse ključne parametre za optimalno rast pridelkov.

Na kmetiji Meolic prav tako že leta uporabljajo pametne tehnologije. Danilo Meolic je izpostavil, da z uporabo GPS-nadzorovanih strojev pri gnojenju in obdelavi zemlje dosegajo izjemno natančnost in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. »S tem smo povečali hektarske pridelke in smo bolj prijazni do okolja – nič ne gre v podtalnico,« je poudaril.

Umetna inteligenca v kmetijstvu – priložnost ali izziv?

Dr. Štraus meni, da je umetna inteligenca trenutno v podobnem položaju, kot je bila trajnost pred dvajsetimi leti – vsi govorijo o njej, vendar še vedno ni popolnoma integrirana v kmetijstvo. »Ne bo rešila vseh težav, a lahko močno izboljša analitiko podatkov in pomaga pri odločanju,« je pojasnila.

V Sloveniji že obstajajo pilotni projekti pametnega kmetijstva, vendar se mnogi kmetje soočajo z visokimi stroški tehnologij in pomanjkanjem podpore. Zato je ključnega pomena, da se ustvarijo podporni sistemi, kot so Demo kmetije, kjer bi kmetje lahko pridobili znanja in preizkusili nove tehnologije.

Prihodnost slovenskega kmetijstva

Strokovnjaki so si enotni, da je prihodnost slovenskega kmetijstva v sodobnih, trajnostnih in tehnološko podprtih praksah.

Branko Virag poudarja pomen zaščite kmetijskih zemljišč: »Tukaj je naloga ministrstva, da zaščiti zemljišča, na katerih bomo samo kmetovali.«

Danilo Meolic verjame v mlade generacije kmetov: »V roku desetih, dvajsetih let bo moj sin sedel v dnevni sobi in bo traktor sam delal na njivi.«

Ministrica Čalušić pa vidi prihodnost v povezovanju in sodelovanju: »Pomlajeno, sodobno, tehnološko napredno kmetijstvo, ki bo v koraku s časom in podnebnimi izzivi, bo ključ do prehranske varnosti in boljše prihodnosti.«

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Foto: Jure Banfi