V Sloveniji vse več zaposlenih

Po najnovejših podatkih, ki jih je danes objavil Statistični urad Republike Slovenije, je število delovno aktivnih oseb v Sloveniji v letu 2024 naraslo za 0,9 odstotka, na 998.000. To je za 9.000 več kot v prejšnjem letu, kar predstavlja največje povečanje v zadnjih desetih letih. Hkrati je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji narasla za 0,2 odstotne točke, na 56,6 odstotka.

Statistični urad je sporočil, da je v povprečju brezposelnih 38.000 oseb, kar pomeni stopnjo brezposelnosti v višini 3,7 odstotka. Omenjena stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z letom 2023 ohranila na podobni ravni, kar nakazuje na stabilnost na trgu dela.

Povečanje stopnje delovne aktivnosti v različnih starostnih skupinah

Stopnja delovne aktivnosti se je v preteklem letu najbolj zvišala v starostni skupini 55 do 64 let, kjer se je povečala za 2,1 odstotne točke, na 56,3 odstotka. Ta podatek kaže na pozitiven trend večje vključitve starejših delavcev na trg dela, kar je pomembno za demografsko sliko in gospodarsko vzdržnost države. Medtem pa je stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 15 do 29 let znašala 49,6 odstotka.

Razmerje med moškimi in ženskami na trgu dela

Med brezposelnimi osebami je bilo 51 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk, kar kaže na skoraj enakomerno porazdelitev brezposelnosti med spoloma. Na drugi strani pa se je število neaktivnih oseb, ki vključuje predvsem upokojence, dijake in študente, v primerjavi z letom prej ohranilo na približno enaki ravni, pri 728.000.

Delovno aktivno prebivalstvo je bilo sestavljeno iz 857.000 zaposlenih, 123.000 samozaposlenih in 18.000 pomagajočih družinskih članov. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2023 povečalo za 1,1 odstotka, medtem ko je število samozaposlenih naraslo za 0,6 odstotka. Po drugi strani pa se je število pomagajočih družinskih članov zmanjšalo za 4,7 odstotka, kar lahko kaže na manjšo potrebo po družinskih pomočnikih ali spremembe v strukturi dela znotraj družinskih podjetij.

Poleg tega je Statistični urad izpostavil, da je več kot 90 odstotkov zaposlenih opravljalo delo s polnim delovnim časom, medtem ko je manj kot desetina zaposlenih delala s krajšim delovnim časom, običajno manj kot 36 ur na teden. Najpogostejši razlog za krajši delovni čas je izobraževanje ali usposabljanje.

FOTO: Pixabay