Balažic Anželju: Hidroelektrarne na reki Muri ne pridejo v poštev

Izraba obnovljivih virov energije v Pomurju (še naprej) deli javnost.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru in Lokalna energetska agencija za Pomurje sta v okviru projekta Enerscapes v Moravskih Toplicah minuli četrtek organizirala razpravo na temo Možnosti izrabe obnovljivih virov energije v Pomurju z upoštevanjem varovanja krajine in okolja. 

V uvodnem delu so strokovnjaki predstavili različne poglede, projekcije in predvidevanja za Pomursko regijo, s poudarkom na varovanju okolja in izkoriščanju obnovljivih virov energije. Dotaknili so se perečih težav, kot so smiselnost in možnost postavitve hidroelektrarn na reki Muri, izkoriščanja in uvoza biomase (potenciali lesne biomase, bioplin) ter izkoriščanja geotermalne in sončne energije, dveh največjih potencialov v regiji, in možnih negativnih vplivih na okolje. 

Peter Virtič iz mariborske univerze meni,  da je izraba energetskih potencialov za pomursko območje velika priložnost, prav tako ima Pomurje po njegovem mnenju dobre pogoje za to. Virtič je med drugim "opozoril" na zavezo Evropske unije, ki  stremi k cilju zmanjševanja toplogrednih plinov. 

Vogrinčič: Energetski poteciali v Pomurju so premalo izkoriščeni

Bojan Vogrinčič (levo) in Darko Anželj

Bojan Vogrinčič, direktor Lokalne energetske agencije Pomurja je sprva izrazil zadovoljstvo, da se strokovne institucije začenjajo ukvarjati z energetskimi potenciali Pomurja. Vogrinčič je izpostavil tudi potenciale lesne biomase in sončne energije v Pomurju. Ti potenciali so po njegovem mnenju premalo izkoriščeni. Dodal je še, da je potrebno pri izkoriščanju geotermalne energije upoštevati predvsem okoljski vidik izkoriščanja. 

Anželj: Mura je velik potencial 

"Reka Mura je priložnost za Pomurje tako na področju turizma, gospodarstva kot energetike. Nekateri trdijo, da je Muro potrebno pustiti tako, kot je, toda sam ne delim tega mnenja," je bil uvodoma kritičen Darko Anželj, direktor Pomurskega razvojnega inštituta.  Anželj je mnenja, da ima Mura in z njo posledično turizem veliko priložnosti in potencialov. Po njegovem mnenju je premalo izkoriščenih kolesarskih poti in gostinske ponudbe ob Muri.

"Mura je neizkoriščen hidroenergetski potencial," meni Anželj, ki je izpostavil primer Avstrije, kjer imajo 32 hidroelektrarn, danosti avstrijske narave pa so, tako Anželj, enake kot pri nas. "Energetska izraba Mure pri nas je smiselna, med drugim lahko to prinaša pozitivne učinke lokalnemu gospodarstvu," je poudaril Anželj. Po njegovem mnenju bi se povečal tudi BDP na pomurskega prebivalca. "Faza izgradnje hidroelektrarne na Muri bi angažirala do 1500 delavcev," je ocenil Anželj in dodal, da se razmišlja o eni ali dveh hidroelektrarnah na Muri na področju Pomurja.

Andrej Predin iz mariborske univerze meni, da bi bilo pametno ustaviti vodni tok reke Mure. "Vprašanje pa, kako daleč, kje in kako globoko poseči." Predin meni, da bi se dalo izkoristiti hidroenergijo na Muri. "Muro bi lahko postavili kot hrbetnico hidroenergije v Pomurju na prijazen način. Kombinacija klasike in alternative bi bila zelo umestna."

Boštjana Žajdela iz RRA Mura je izpostavila problematiko toplogrednih plinov. "Zmanjševanje le-teh bo spreminilo naš življenjski vsakdan." Žajdela je med drugim predstavila še različne možnosti sofinanciranja energetskih projektov.

Aleš Zver (v sredini) in Boštjana Žajdela (desno)

Zver: Potenciali na področju bioplina so veliki

Aleš Zver iz Keter Organice je opozoril na (bioplinarne) tendence v svetu. "Te kažejo potenciale na področju zaposlovanja v panogi bioplina. Tu vidim priložnost regionalnih agencij, da bi kmete izobraževali v smeri, da bi gnoj predelali v bioplinskih napravah."

Balažic: Hidroelektrarne na Muri ne pridejo v poštev

Simon Balažic iz društva Moja Mura je izjave njegovih predgovornikov, ki so zagovarjali postavitev hidroelektrarn(e) na Muri, označil za neumnost, prav tako domnevne potenciale, ki bi jih Mura kot energetsko potencialno področje lahko prinašala. "Kot da se ne bi izvajal projekt BioMura, kot da se ne bi pripravljal projekt Mura-Drava bike za vzpostavitev kolesarskih poti, kot da ne bi že imeli gostinske ponudbe ob Muri itd." Balažic je ob tem Anželju predal časopis BioMura in s tem želel dodatno negirati njegove izjave.

"Nimajo vsi po treh ali štirih služb, kot nekateri ..."

Balažic je opozoril tudi na dejstvo, da smo Slovenci med največjimi porabniki energije v Evropi. Dotaknil se je še izkoriščanja lesnih potencialov. "Ljudje že danes izkoriščajo lesno biomaso ob Muri. Če se v teh dneh sprehodite ob Muri, boste videli, koliko ljudi spravlja drva za kurjenje." Po ocenah Balažica bi naj bilo lesne biomase ob Muri za okrog pet tisoč gospodinjstev.

Dejan Savič (levo) in Simon Balažic

"Ljudje v Pomurju pač nimajo dobro plačanih služb. In ljudje v Pomurju nimajo po treh ali štirih služb," se je Balažic obregnil ob Anželja.

Anželj je nato v odgovoru v razpravi med drugim dejal, da smo Slovenci znani po tem, da dobrih praks s tujine nočemo prenašati k nam. Anželj je hkrati pozval Balažica, da se ne spušča na osebno raven in da spoštuje njegove in argumente drugih.  

Savič: Zavezani smo sebi in svojim otrokom, ne Evropski uniji

Dejan Savič iz organizacije Greenpeace je med drugim opomnil na človeško in moralno zavezo človeka do narave. "Nismo zavezani Evropski uniji, ampak sebi in svojim otrokom. To delamo z višjim poslanstvom in to moramo imeti v mislih. Obnovljive vire energije moramo uporabljati smiselno in pri tem slediti moralnemu imperativu."

Gostje omizja so se ob koncu strinjali, da morajo iskati skupne rešitve za dobro Pomurja, ob tem pa obnovljive vire energije izkoriščati smiselno in na podlagi treznega premisleka.

Več fotografij v spodnji galeriji ...