Začetki tovarne Mura (1925–1945): Temelji tekstilnega imperija v Murski Soboti

Zgodovina tovarne Mura se začne leta 1925, v času, ko je bilo Prekmurje še vedno vpeto v preobrazbo iz pretežno agrarne pokrajine v prostor sodobnejšega, industrializiranega okolja. Prav v tem obdobju se v Murski Soboti pojavi podjetniški duh trgovca Janeza Cvetiča, ki je v lokalni skupnosti prepoznal potencial za razvoj tekstilne dejavnosti.

Cvetič, lastnik trgovine s tekstilnim blagom, se je odločil, da svojo trgovsko dejavnost nadgradi z lastno proizvodnjo. V pritličnem prostoru hiše na današnji Slomškovi ulici v Murski Soboti je postavil delavnico za izdelavo moškega perila.

Njegova žena Irma, izučena šivilja z občutkom za kakovost in organizacijo, je zbrala skupino štirih žensk, ki so na preprostih, ročnih nožnih šivalnih strojih začele z izdelavo spodnjega perila in srajc, sprva za prodajo v lastni trgovini, nato pa tudi za druge trgovce v regiji.

Rast, elektrifikacija in vloga žensk v industriji

Zgodnji razvoj delavnice je bil tesno povezan z gospodarskimi razmerami in tehničnim napredkom. Ključen preboj je prinesla elektrifikacija Murske Sobote leta 1926, ki je omogočila uporabo električnih šivalnih strojev. S tem so se bistveno povečale proizvodne zmogljivosti, učinkovitost in kakovost izdelkov.

V desetih letih je Cvetičevo podjetje postalo največji proizvajalec moškega perila v Dravski banovini in zaposlovalo že okrog 150 delavk. Pomembno je poudariti, da so bile med zaposlenimi skoraj izključno ženske, kar kaže na pomen Mure tudi v kontekstu zgodnjega vključevanja žensk v industrijsko delo v tem delu Slovenije.

Ugled izdelkov in širitev na trg

Izdelki so sloveli po kakovosti, kar je podjetju odprlo vrata do širšega trga, zlasti v osrednji Sloveniji, kjer so Cvetičevi izdelki postali prepoznavna in cenjena blagovna znamka. Uspeh pa ni bil le posledica dobre poslovne strategije, temveč tudi močne delovne etike zaposlenih in zavesti o tem, da izhajajo iz regije, ki ni imela veliko industrijskih obratov, a je imela visoko potrebo po zaposlitvah.

Konkurenca in nastanek industrijskega jedra

Rast in uspešnost Cvetičevega podjetja sta vplivali na razvoj konkurence, kar je bilo za takratno Mursko Soboto prej redkost kot pravilo. Leta 1932 se je v mestu pojavila še ena tekstilna iniciativa – podjetje Ludvika Šiftarja. Šiftar, prav tako domačin, je začel s proizvodnjo ženskega konfekcijskega perila in tako dodatno utrdil položaj Murske Sobote kot tekstilnega središča regije.

Med obema podjetnikoma sicer ni prihajalo do odkrite konkurence, saj sta pokrivala različne segmente trga, vendar je bilo očitno, da je mesto dobilo prvo industrijsko jedro, ki je postavilo temelje kasnejšemu razcvetu tekstilne industrije.

Usposabljanje kadrov in razvoj delovne kulture

Poleg tega se je v tridesetih letih pokazala potreba po sistemskem pristopu k usposabljanju delovne sile. Delavke so se pogosto izobraževale na delovnem mestu, kjer so starejše in izkušene šivilje uvajale mlajše. S tem se je postopno začela oblikovati delovna kultura, ki je pozneje postala značilnost Mure – zvestoba podjetju, natančnost in visoka kakovost izdelave.

Gospodarska kriza in nadaljnja širitev

V obdobju pred drugo svetovno vojno so se pokazale tudi prve težave, povezane z gospodarskimi krizami, vendar tekstilna industrija v Murski Soboti ni doživela resnejšega zastoja. Še več – podjetje je v drugi polovici tridesetih let investiralo v nove stroje in razširilo prostore delavnice, s čimer je potrdilo svojo vlogo pomembnega zaposlovalca v regiji.

Zasedba Prekmurja in spremembe pod madžarsko oblastjo

Z začetkom druge svetovne vojne leta 1941, ko je Prekmurje zasedla madžarska vojska, pa se je zgodba o hitrem vzponu začasno ustavila. Obe tovarni – Cvetičeva in Šiftarjeva – sta se znašli pod novim režimom, ki je tekstilno dejavnost usmeril predvsem v podporo vojaškim potrebam.

Velik del proizvodnje je bil nacionaliziran oziroma nadzorovan s strani madžarskih oblasti, kar je vplivalo tako na obseg proizvodnje kot na lastništvo. Po vojni so sledile nacionalizacije in združitev obeh podjetij, ki sta tvorili zametke tiste Mure, kot jo je spoznala širša javnost v povojnem obdobju.

Zapuščina in pomen obdobja 1925–1945

Obdobje 1925–1945 je tako čas ustanavljanja, učenja, prilagajanja in tudi inovativnosti. V manj kot dveh desetletjih je Murska Sobota iz agrarne skupnosti razvila zametke industrijskega mesta, katerega identiteta se je začela oblikovati prav v tekstilnih delavnicah Cvetiča in Šiftarja.

Čeprav je bilo to obdobje le uvod v kasnejšo “zlato dobo” Mure, predstavlja neizbrisljiv temelj, brez katerega tekstilna tradicija Prekmurja ne bi dosegla takšne razsežnosti.

Preberite še:

Sto let Murine zgodbe: več kot tovarna, več kot obleka

Foto: Arhiv Mura