https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Koliko jajc pojemo, koliko hrena uvozimo in zakaj potica letos stane več?

17.04.2025 ob 6:05  

Velika noč je pred vrati in v številnih slovenskih gospodinjstvih že diši po praznikih – po potici, kuhani šunki, hrenu in seveda po pisanih pirhih. A poleg vonjav praznike zaznamujejo tudi številke, ki kažejo, kako se spreminjajo naše navade, cene ter koliko hrane pravzaprav pridelamo doma.


Slovenski pirhi

Težko si je predstavljati veliko noč brez pirhov. In prav tu Slovenija dosega visoko stopnjo samooskrbe – kar 90 % jajc, ki jih zaužijemo, je pridelanih doma. Konzumna jajca nosi približno 1,4 milijona kokoši nesnic, kar pomeni povprečno kar 900.000 jajc na dan. Lani je bilo za deset jajc treba odšteti v povprečju 2,38 evra.

Potica

Za pripravo potice so potrebne osnovne sestavine, kot so moka, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehi in kvas. Letos je med njimi najbolj poskočila cena masla – kar za 12,6 % v primerjavi z lanskim marcem. Jajca so se podražila za 1,4 %, orehi in suho sadje za 0,1 %. V tolažbo pa je vsaj nekaj sestavin cenejših: moka se je pocenila za 2,7 %, mleko za 0,9 %, sladkor za 0,6 %.

Hren

K velikonočni mizi spada tudi hren – oster, svež in nariban. Lani je bilo v Sloveniji z njim posejanih 52 hektarjev površin, pridelek pa je znašal 476 ton. Ker domača pridelava ni zadostovala, smo dodatno uvozili skoraj 18 ton hrena, izvožena količina pa je znašala le 1 tono.

Šunka – kraljica praznične mize z nizko domačo podporo

Čeprav je kuhana šunka ena najbolj prepoznavnih velikonočnih jedi, Slovenija s svinjino ni samozadostna – stopnja samooskrbe je znašala le 37 %, kar je najmanj med vsemi vrstami mesa. Povprečna cena kilograma svinjskega mesa s kostjo je bila lani 4,96 evra, kar je približno 6 % manj kot leto prej.

Velika noč – tudi priložnost za oddih

Prazniki niso le kulinarični, temveč tudi turistični. Mnogi izkoristijo velikonočni podaljšani vikend za oddih. Lani so domači turisti med velikonočnimi prazniki ustvarili 20.100 prenočitev. Največ jih je bilo v Piranu (13 %), sledila sta Podčetrtek (9 %) in Brežice (8 %).

VIR: Statistični urad RS, FOTO: arhiv

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.