Brigita Perhavec: Prenovljen objekt gledališče Park je bila zelo dobra naložba

Naša druga gostja v novi rubriki POM-PLUS je mag. Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Murska Sobota. Perhavčeva ima dolgoletne izkušnje iz kulturnih vod, z njo smo se pogovarjali o novi gledališki dvorani, Evropski prestolnici kulture in kulturnem nivoju Pomurja.

Že dolga leta ste v kulturnih vodah. S kakšnimi težavami ste se vse srečavali oziroma se še danes?

Tudi pri našem poslu se žal vse začne in konča pri denarju. Od višine le-tega je odvisen program, predvsem pa ustrezna infrastruktura, ki je za nemoteno poslovanje neobhodno potrebna. Šele v začetku 90-ih let smo dobili za takratne razmere primerno gledališko dvorano ‒ grajsko dvorano, ki pa je ob dobrem delu Zveze kulturnih društev Murska Sobota kmalu postala premajhna za vedno več gledališke publike (imela je 154 sedežev) in njihove zahteve oz. pričakovanja (dvorana je imela enega najmanjših odrov v Sloveniji, zato so lahko gostovale le komorne zasedbe z zelo malo ali brez scene). 

V tem prostoru je bilo koncerte zelo težko organizirati že zaradi števila sedežev, pa tudi zaradi manjkajoče opreme. Dvorana namreč ni imela in še vedno nima koncertnega ozvočenja, zato je potrebno pri vsakem koncertu le-to najeti. Ker to bistveno povečuje stroške prireditve, sedaj raje prirejamo koncerte v gledališču Park, pa čeprav že vnaprej vemo, da bo določen glasbeni izvajalec privabil le manjše število glasbenih sladokuscev. Gledališče Park je zelo akustična dvorana z dobro opremo za ozvočenje. Tonski mojster zbora Perpetuum Jazzile pravi, da je to v Sloveniji trenutno ena najboljših dvoran.

Še vedno pa ta dvorana ne zadošča za prirejanje večjih koncertov, ki se jih v Murski Soboti lahko organizira le v športnih dvoranah, kar pa ni v redu niti z vidika obiskovalcev kot tudi ne z vidika nastopajočih. Zato bi v Murski Soboti bilo potrebno zgraditi nov objekt, ki bi lahko bil večnamenski. Moj predlog, o tem govorim že 10 let, je, da bi naredili na obrobju Sobote, na primer pri kopališču ali pri vojašnici, pokrit objekt, v katerem bi bilo drsališče, s preprostim pokritjem ledu pa bi ga lahko spremenili v koncertno dvorano, podobno kot to počnejo v ljubljanskem Tivoliju.

V zadnjih letih je Lendava bila središče kulture v Pomurju, ker Murska Sobota ni imela primernega objekta. Se je z gledališčem Park že ustvarilo ravnovesje?

Jaz ne bi govorila o ravnovesju, saj je ponudba v Murski Soboti in Lendavi bila in je še vedno različna. Na to je treba pogledati z drugega zornega kota ‒ ta majhna razdalja med tema kulturnima dvoranama omogoča Pomurkam in Pomurcem obiskovanje mnogih raznolikih prireditev. Pa ne le v Murski Soboti in Lendavi, vedno več kulturne ponudbe je tudi v Gornji Radgoni in Ljutomeru.

Na kakšnem nivoju je kultura v Pomurju napram preostali Sloveniji?

Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti enoznačno. Na nekaterih področjih je na zelo visokem nivoju: naši pisatelji in pesniki so eni najboljših v Sloveniji, prav tako akademski slikarji, vse več je odličnih glasbenikov, iz našega okolja izhaja mnogo odličnih akademskih igralcev, ki so se začeli kaliti prav tu, v številnih ljubiteljskih gledaliških skupinah, ljubiteljsko se s kulturnim ustvarjanjem ukvarjajo številni Pomurci ...

Na nekaterih drugih področjih pa je primerjava nemogoča, saj imajo druga mesta bodisi državne kulturne inštitucije bodisi občinske ali mestne. Pomurje je na primer edina regija v Sloveniji, ki nima profesionalnega gledališča, v Ljubljani je profesionalnih gledališč kar nekaj. Da ne govorim o Operi, Filharmoniji ...

Na kakšnem kulturnem nivoju je povprečen Pomurec? Ga kultura sploh kaj zanima, kako pogosto si ogleda kakšno kulturno prireditev?

Naš zavod ima veliko število zvestih obiskovalcev, nekateri med njimi prihajajo skoraj na vsako prireditev, ki smo jih imeli mnogo v tem letu in pol, kolikor obratuje nov objekt. Zavedam pa se, da si marsikdo ne more privoščiti večkratnih obiskov prireditev zaradi vstopnine, ki je v nekaterih primerih res visoka. Vendar na višino vstopnic nimamo velikega vpliva, saj ceno oblikujemo na podlagi stroškov za vsak dogodek posebej in glede na predvideno število obiskovalcev. Za natančnejši odgovor na to vprašanje bi bilo treba izvesti anketo med Pomurci.

Murska Sobota je partnersko mesto v Evropski prestolnici kulture. Se lahko nivo kulture zaradi tega dvigne na višjo raven?

Zaradi znatno več finančnih sredstev za izvedbo programa v letošnjem letu bo v Murski Soboti kulturne ponudbe prav gotovo več, raven pa ni vedno premo sorazmerna z višino cene, zato si ne bi upala trditi, da se bo dvignila tudi raven. Kar se tiče našega deleža v mozaiku ponudbe partnerskega mesta Evropske prestolnice kulture pa lahko trdim, da bo temu tako. Vprašanje pa je, kaj bo sledilo v naslednjem letu in naprej: ali bo Mestna občina Murska Sobota zmožna naslednja leta sofinancirati program v isti višini kot letos.

Sicer pa je velik prispevek k kulturni ponudbi našega mesta in pokrajine prinesel prenovljen objekt gledališče Park, ki je bil delno financiran iz evropskih sredstev ‒ tudi na račun Evropske prestolnice kulture. In to je bila zelo dobra naložba. Prav gotovo si bo tudi zaradi Evropske prestolnice kulture Murska Sobota utrdila položaj kulturnega regijskega središča.

Kulturna in zabavna ponudba v gledališču Park je pestra in raznolika. V kolikšni meri pa zdajšnji obisk teh prireditev pokriva stroške?

Namen in poslanstvo našega zavoda je zagotavljanje kontinuirane prisotnosti kvalitetnih vsebin s področja kulture, s ciljem dviga kvalitete življenja v našem okolju. Trudimo se, da bi občankam in občanom ter ostalim Pomurkam in Pomurcem ponudili kar se da raznoliko kulturno ponudbo ‒ predvsem kvalitetno, ki pa ni nujno komercialno uspešna. Zato stroške nekaterih prireditev finančno pokrijemo z vstopnino, nekatere pa tudi ne. Ostanke od izkupičkov prvih namenjamo za pokrivanje negativnega inkasa slednjih.