Zdenko Škraban: Rado Pezdir je lobistom naredil več škode kot koristi

Zdenko Škraban iz Dokležovja je izvršni direktor in soustanovitelj družbe Vitoma PR, ki ima sedež v Ljubljani. V zadnjih letih je aktiven na področju političnega komuniciranja in pri načrtovanju več volilnih kampanj, doslej je sodeloval pri več kot 100 komunikacijskih projektih doma in v tujini.

Ponaša se z večletnimi izkušnjami na področju javnih zadev, strateškega svetovanja in lobiranja. Je tudi nekdanji predsednik Odbora za socialna vprašanja Študentske organizacije Slovenije in predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru.

Objavljamo 1. del intervjuja, 2. del bomo objavili jutri. 

V zadnjem času se v Sloveniji pojav lobiranja umešča v polje koruptivnega. Te je to »prizadelo« in kako v prvi vrsti dojemaš sebe – kot lobista ali kot svetovalca?

Glede na razmere v Sloveniji, je v zadnjem obdobju to tema, ki je dobila precej negativno konotacijo in imidž. To je definitivno škoda, sploh za tiste, ki se s to dejavnostjo tudi ukvarjamo. Vsi taki primeri, kjer končen rezultat ni znan, imajo pa veliko medijsko odmevnost, ponavadi ne prinašajo  dodanih vrednosti, tako ne stroki kot tudi celotni slovenski javnosti. Škoda je, da posamezniki izbirajo načine, preko katerih dosegajo veliko mero samopromocije in na ta način opozarjajo na te stvari, ki se sicer definitivno dogajajo in jih je potrebno omejiti oziroma odpraviti.

Mislim, da so se z vzpostavitvijo protikorupcijske komisije in zakonodaje, ki je sistemsko začela urejati to področje, vzpostavili mehanizmi kontrole in sankcioniranja vseh nepravilnosti na tem področju. Je pa res, da je izvajanje te zakonodaje, predvsem zaradi mladosti naše demokracije, malce težje. Trdno sem prepričan, da se bo to področje v bodoče očistilo vseh tistih značilnosti, ki nimajo in ne smejo imeti nobenega pomena v gospodarstvu in javnih zadevah urejenih držav v EU.

Če preideva na drugi del vprašanja, sebe vidim predvsem v vlogi svetovalca. Ko je želja mojega naročnika, da izvedem tudi določene komunikacijske aktivnosti na področju lobiranja, to v skladu z zakonodajo ter moralnimi in etičnimi standardi, ki jih pri svojem delu zasledujem, tudi opravim.

Si registriran v uradnem registru lobistov?

Nisem registriran, in sicer zaradi tega, ker trenutno pri svojih naročnikih nimam nobenega projekta take narave, da bi bilo potrebno opraviti registracijo. V trenutku, ko bo to potrebno, bom to takoj tudi storil. V preteklosti sem take narave projekte že izvajal, vendar takrat zakonodaja registracije še ni predpisovala.

Prej si govoril o medijski samopromociji določenih posameznikov pri protikorupcijskih akcijah.  Si mislil na Rada Pezdirja?

Definitivno je primer Rada Pezdirja tak, da ga lahko razumemo kot nadaljevanje slovenske zgodbe Robina Hooda. Ta primer je zaradi načina pristopa in odmevnosti določenim organom, ki so  zadolženi za pregon teh nepravilnosti, onemogočil, da bi kvalitetno opravili svoje delo. Pravi rezultat te akcije bi moral biti, da bi v skladu z zakonodajo ustrezno sankcionirali tiste, ki so izvajali koruptivna dejanja.

Tako ta primer, ki izstopa, in ki je po eni strani prinesel dodano vrednost, po drugi strani povzroča škodo ugledu panoge.

Če te prav razumem, je s tvojega stališča lobistom Rado Pezdir naredil več škode kot koristi.

Da. Na nek način bi lahko rekli, da je povzročil škodo ugledu panoge. Upam pa, da bo imel tudi realne pozitivne učinke, vsaj iz vidika tega, da se o takih zadevah javno spregovori.

Se ti ne zdi, sploh ker je slovenska civilna družba precej omrtvičena, da pri nas nujno potrebujemo take Robin Hoode(pa četudi to počnejo na nekoliko populističen način), ki se postavljajo po robu škodljivim mrežam, ki nam ropajo državo?

Mislim, da je v redu, da se na stvari opozarja, generalno gledano pa morajo biti te akcije izvedene tako, da bo zadeva na koncu razčiščena, raziskana in ustrezno sankcionirana, v kolikor je za to potreba. Akcije, ki sprožajo veliko polemik in medijskega pompa, na koncu pa ne pride do pravih rezultatov, so brez prave dodane vrednosti. Seveda upam, da bo akcija imela uspešen konec in da se bo v večji meri opozarjalo na vse te stvari, ki so definitivno moteče za funkcioniranje države, družbe in podjetij, ter da bodo rezultati konkretni.

Si pri lobiranju in svetovanju kdaj naletel na poskuse podkupovanja ali korupcije?

Jaz osebno nikoli, slišim pa marsikaj.

Kje se po tvojem mnenju konča meja med lobiranjem in korupcijo oz. drugače - kako daleč je dovoljeno iti lobistom, da te meje ne prestopijo?

Moje mnenje je, da je naloga lobistov, da se odločevalce opremi z ustreznimi argumenti, podatki in vsem potrebnim, da se v danem trenutku vedo prav odločiti. Ti argumenti so lahko v obliki informacij, mednarodnih primerjav, zakonodaj, podatkov itd. Definitivno pa je ključno, da se postopa v skladu z zakonsko predpisanimi normami ter moralnimi in etičnimi standardi, kar je tudi moja praksa. V našem podjetju imamo moralna merila in etične kriterije, in prav bi bilo, da bi vsa podjetja, ki funkcionirajo na javnem in političnem parketu, funkcionirala maksimalno odgovorno.

Kako izgleda tvoje delo v praksi? Komu svetuješ, za koga lobiraš, kako pridobivaš naročnike?

Moje delo je vzajemen odnos z mojimi naročniki, ki predstavljajo največje gospodarske družbe in organizacije doma in v tujini. Pri naročnikih se sprva skupaj postavi strategija, nato konkretno merljivi cilji, ki so ponavadi podrejeni poslovnim ciljem tega naročnika ali občim ciljem v primeru, da naročnik izvaja javno službo. V naslednji fazi  te cilje z dogovorjenimi komunikacijskimi strategijami poskušamo tudi doseči. Pri tem si pomagamo z vsemi komunikacijskimi orodji, v zadnjem času veliko tudi z modernimi socialnimi omrežji, v katera je z vidika popularnosti ter iz vidika njihovega vedno večjega vpliva, potrebno več vlagati.

Nove naročnike pridobivamo predvsem s prijavljanjem na razpise, pomagamo pa si tudi s kontakti s posamezniki, s katerimi smo že sodelovali in imajo z nami pozitivne izkušnje. Njihovo priporočilo na podlagi pozitivnih izkušenj nam odpira priložnosti. Pri vsaki ponujeni se po najboljših močeh potrudimo, da jo upravičimo z zadovoljstvom naših naročnikov.  

Kako pomembni so neformalni stiki pri pridobivanju naročnikov na področju svetovanja in lobiranja?

Definitivno so pomembni. Socialna mreža je kapital vsakega posameznika, ki ga je potrebno celotno življenje vzdrževati in razvijati. Ta socialni kapital je pri našem delu zelo pomemben, predvsem z vidika pretoka informacij in z vidika ustvarjanja realne predstave. Ena izmed naših dejavnosti je tudi priprava na izvajanje projektov v določenem okolju, ki ima svoje specifike in zato seveda potrebujemo informacije, da se projekt upoštevajoč te specifike, uspešno izvede. V takih in mnogih drugih trenutkih, socialni kapital odigra svojo vlogo in je pomemben.

Vsi poslovneži, politiki in ostali, ki so povezani z javnim življenjem, bi se tega morali zavedati, prav tako bi morali odgovorno pristopati do svojega socialnega kapitala. Če bi se temu dejansko posvečali v praksi, sem prepričan, da v Sloveniji marsikatera afera ne bi bila afera, ker bi jo posamezniki že v prvih korakih z odgovornim ravnanjem lahko preprečili.

Tvoje prve izkušnje navezovanja (poslovnih) stikov in mreženja sicer segajo v študentska leta. Deloval si kot predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Kako pomembna odskočna deska je zate bilo delo na študentski organizaciji za posel, ki ga opravljaš danes?

Lahko rečem, da je študentsko organiziranje v tistem obdobju imelo precej pomembno vlogo v slovenski družbi.  Aktivno sem deloval na področju študentskega organiziranja v obdobju od leta 2001 do leta 2005. Torej v obdobju, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v Evropsko unijo in se je temu primerno prilagajala zakonodaja. Takrat smo kot enakopravni partner sodelovali pri pripravi zakonodaje in izvajanju nacionalnih projektov. Ti trenutki so nam vsem, ki smo delovali kot študentski funkcionarji, prinesli veliko veščin, znanj in kontaktov, ki so zame tako takrat kot danes predstavljali veliko dodano vrednost in neprecenljivo šolo za življenje.

Področje študentskega organiziranja se je v današnjih časih sicer spremenilo, a udejstvovanje na tem področju za tiste, ki si želijo ustvariti kariero, lahko predstavlja neverjetno izkušnjo in dodano vrednost. Pri tem je pomembno, da posameznik izkoristi priložnost in je aktiven, ter tako v čim večji meri odnese največ, kar se da. V kolikor je posameznik pasiven, je to seveda povsem druga zgodba.

Kdaj je v tvoji karieri prišlo do konkretnega preskoka na področje lobiranja in svetovanja?

Ko sem zaključil mandat na mestu predsednika Študentske organizacije Univerze v Mariboru, so prišli do mene ljudje, ki sem jih spoznal tekom svojega udejstvovanja na študentski organizaciji. Ponudili so mi vodenje projekta na področju človeških virov v Posavski regiji, ki bi se izvajal na področju celotne Slovenije. Šlo je za projekt Regio-kader, ki je bil z vidika povezovanja s sosednjo Hrvaško zelo zanimiv. To priložnost sem zagrabil kot osebni izziv in se odločil, da se za eno leto v veliki meri preselim v Krško.

Enoletno obdobje pri vodenju projekta mi je na eni strani prvič ponudilo konkretne izkušnje v gospodarstvu, na drugi strani pa na področju evropskih razpisov, javnim sektorjem, pa tudi politiko. Po enoletnem vodenju projekta je prišlo do preloma, kjer smo se odločali, ali projekt maksimalno marketinško nadgraditi in ga nadaljevati, za kar bi potrebovali močnega investitorja, ali pa projekt pustiti na nivoju, kot je bil.

Po enem letu v Krškem sem bil pred odločitvijo, ali ostati ali pa nadaljevati z novimi osebnimi izzivi in zgodbami, za katere so bile razmere takrat v Sloveniji zaradi konjukture precej naklonjene. Takrat sva se s prijateljem iz študentskega organiziranja Tomažem Zavirškom, ki je bil zaposlen na eni izmed večjih slovenskih agencij na področju odnosov z javnostmi, odločila, da bi se poizkusila sama. Odločila sva se, da ustanoviva podjetje, ki se bo ukvarjalo s storitvami na področju odnosov z javnostmi. To je bilo novembra leta 2006, in moj prvi naročnik je bila ravno Regionalna razvojna agencija Posavje, ki je prihajala iz okolja, kjer sem prej eno leto deloval. Prvega naročnika sem torej dobil daleč od doma in daleč iz Ljubljane (smeh).

Sedež našega podjetja je v Ljubljani, kjer je največji pretok informacij. Začetki so bili težki, a tekom delovanja, ko si podjetje ustvari know-how, je lažje delovati. Je pa v začetku pomembno, da ti posamezniki iz podjetij zaupajo in da ti kot "golobrademu" mladeniču ponudijo priložnost. 

2. del intervjuja, v katerem je Škraban med drugim spregovoril o poznanstvu z Janševim svetovalcem Borutom Petkom, slovenskih politikih in Muri 05, bomo objavili v četrtek, 22.3.