Mlada pomurska pesnica Lučka Zorko Titan, ki se je rodila v generacijo '81, se je nad pisanjem navdušila že v srednji šoli. Navdušena predvsem nad poezijo, prozo, dramatiko in esejistiko, piše pesmi in zgodbe, ki so namenjene najprej njej kot ustvarjalki, potem pa tudi bralcu.

Lučka Zorko Titan, ki se je rodila v generacijo '81 v Martjancih, je obiskovala Osnovno šolo I Murska Sobota (takrat OŠ Daneta Šumenjaka), potem se vpisala na Gimnazijo Murska Sobota, zatem pa se je odločila za študij slovenistike in biologije na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na kateri je uspešno naredila štiri letnike. "Potem pa mi je "skočilo vmes" delo za različne založbe in tisoč drugih stvari, tako da diploma žal še kar čaka, da se materializira," pojasni Lučka.

Ljubezen do živali se kaže tudi v akcijah za pomoč pri ohranjanju vrst

Prekmursko-mariborska ustvarjalka navdušena nad pisanjem že v srednji šoli

Pomurska pesnica sedaj že 10 let živi v Mariboru, torej od začetka študija. "Z Mursko Soboto sicer nisem nikoli prekinila sodelovanja in vsako knjigo najprej predstavim doma, poleg tega sodelujem povsod, kamor me v domačem kraju povabijo, tako da sem kot ustvarjalka enako prisotna. Mislim, da smo dandanes že toliko mobilni, da je skoraj vseeno, če spiš v garsonjeri v Mariboru ali Murski Soboti, saj si v pol ure na drugem koncu. Pri ustvarjanju pa zame ni razlik. Moja glava je vedno na mojih ramenih, misli pa presegajo čase in prostore, zato sem lahko enako prekmurska kot mariborska ustvarjalka in dovolim, da me posvojijo oboji :)" pravi Lučka.

Nad pisanjem literarnih del se je navdušila že v srednji šoli, kjer so imeli za Cankarjevo tekmovanje Pesmi štirih. "Predvsem Kovičeve pesmi so me tako navdušile, da se še zdaj spomnim občutka ob branju, neko občutje svobode in videnja stvari, ki so bile dotlej neznane in tuje," pojasni Lučka, ki jo je ravno to vodilo do prvih poskusov, resneje pa se je nad pisanjem navdušila na MIKK-ovih literarnih delavnicah, kjer so skupaj z Benjaminom Vircem in Katjo Eman objavili prvo knjigo. 

Foto: Jan Šmarčan

Nagrade in priznanja pričajo o njenem uspešnem delu

Zanima jo prav vse, poezija, proza, dramatika, pa tudi esejistika, ki se ji, kot sama prava, zdi od vsega najtežja. "V kratkem bova skupaj z mojim soigralcem v performansu Tomom Podstenškom izdala dve drami za lutkovno predstavo. Trenutno pa se ukvarjam z romanom in zbirko kratke proze, pesmi pa so tako že stalnica," pove Lučka, ki je prejela že več nagrad in priznanj.

Leta 2005 je tako prejela 3. nagrado v Trstu na natečaju Mladika, leta 2006 jo je univerza počastila z listino za kulturne dosežke, saj "smo s kolegi izdali nekaj številk glasila Listek, ustvarili študentsko oddajo na radiu Marš in tudi nekaj zanimivih člankov v revijah Spekter in Katedra," doda Lučka. Leta 2009 pa ji je Založba Pivec podelila še naziv vitezinja poezije na Pesniškem turnirju za najboljšo neobjavljeno pesem.

Produkt njenih del so literarni večeri in dogodki, podkrepljeni z živim entuziazmom

Lučka je izdala že eno skupinsko zbirko v zborniku Zasilni izhod, štiri samostojne pesniške zbirke: Reciklaža kosti, Obdukcija srca, Karavana in Vreščeče čeri, kratko zgodbo v skupinskem projektu z Mikijem Rošem, Mojco Tirš in Ferijem Lainščkom Ugrabitev stvarnosti in pravljico Grimolda, najbolj ponosna pa je na prevode in objave v tujih revijah (italijanske, madžarske, bosanske) ter na sodelovanje v antologiji slovenskih pesnic v poljščini ter prekmurskih pesnikov v madžarščini. Stranski produkt teh izdaj pa so vsekakor literarni večeri, na katerih lahko vsak avtorja spozna v živo, sliši njegova razmišljanja, izve, kako avtor ustvarja, sliši pa tudi njegovo interpretacijo lastnega dela.

Podpisovanje knjig

Taki literarni večeri potekajo preko pogovora z voditeljem, vmes pa je nekaj branja, včasih še glasba, ustvarjalci pa ponavadi druženje začinijo še z izpostavitvijo perečega problema, tako da "ustvarjalnost ni samo na papirju, ampak je tudi živa, sodobna, ažurna in velikokrat celo angažirana," doda Lučka, ki se je ti večeri ne zdijo ravno najpopularnejši dogodki, saj večina ljudi niti ne pomisli, da bi se jih udeležili, ker se jim poezija zdi oddaljena, nedostopna, rezervirana za ozek krog. "Obstajajo pa dogodki, podkrepljeni z živim entuziazmom mladosti, kot so na primer Mlade rime, to so skupinska branja in so vedno zelo živahna," še pove Lučka.

Privrženka metafor, z ostrimi, včasih nadrealističnimi verzi

Pesnica v svojem ustvarjanju nima vzornika, ima pa priljubljene pesnike, s katerimi komunicira tudi v pesniški govorici. Sama je privrženka metafore in jo zato najbolj nagovorijo pesniki, katerih govorica je metaforična in simbolična. "Če bi morala našteti, kaj je to, po čemer bi lahko takoj prepoznali mojo pesem, bi bila to motivika živali in telesa in ostri, zašiljeni, včasih nadrealistični verzi ter bolj ali manj zamotane metafore, za razumevanje katerih se mora bralec nekoliko potruditi. Kritiki so mojemu delu dali tudi oznake ekspresionistično, simbolistično in hermetično, je pa literarno delo vsekakor tudi produkt bralčeve interpretacije in ko bralec pesem prebere, postane enako njegova kot moja," pove Lučka.

Pesmi pogosto nameni svojim najbližjim

Lučka sicer v ustvarjanju nima posebne muze in so pesmi najprej namenjene njej kot ustvarjalki, da v njih odkrije kaj izvirnega, potem dalje pa seveda bralcu. "Širše bi lahko rekla, da so namenjene mojemu času oziroma svetu v mojem času, da osvežijo in znova potegnejo v prostor "večne teme", s katerimi se človeštvo ukvarja že od pamtiveka," pravi Lučka, ki posamezne pesmi, predvsem ljubezenske, včasih nameni tudi točno določeni osebi.

"V pesmih nastopajo dostikrat tudi ljudje, ki so v moji bližini – družina, prijatelji, pa tudi ti, ki jih morda ne maram. Tako je, človek je zamotano bitje in v različnih odnosih do okolice. Ne izogibam se pisanju o slabih izkušnjah, trudim pa se, da imajo na koncu svetlo luč," dodaja Lučka.

Ustvarja z veliko željo po odkrivanju

Lučko, kot vse druge pesnike, ženejo naprej tako vzponi kot padci. "Še največja motivacija pa je velika želja po odkrivanju, nekakšno odkrivateljstvo torej, vprašanje, kako narediti nekaj drugače. Vsi imamo tudi trenutke spoznanja, ko nas prešine neka globlja misel in bi jo radi podelili, ali globlje čustvo, ki se ga ne da izraziti s preprostimi besedami. Skupek vsega je torej gonilo ustvarjanja. In pa neka trma, zavest, da obstaneš, ki je podobna upornemu boju za obstanek," pojasni Lučka, ki vsakdanje težave odganja z dolgimi sprehodi, z dobrim kosilom ali pa z vožnjo z avtomobilom ter z glasno glasbo. "Za sproščanje napetosti je dober kak metal, za umirjanje pa vsekakor klasika."

Sprehod z možem

Navdušena tudi nad ostalimi umetniškimi mediji

Poleg ukvarjanja z jezikom Lučko zanimajo tudi drugi umetniški mediji. "Spremljam gledališče in opero, rada imam filme, tudi plesne predstave, zelo ljuba pa mi je glasba. Zase ali skupaj s sestro, ki igra kitaro, za zabavo včasih igram violino, z možem greva na kak metal koncert, s prijatelji se dobimo v lokalu in debatiramo, rada imam piknike v naravi, pa morje in (sicer ne preveč visoke, ker me je strah višine) hribe. Tudi šport pride na vrsto, uživam v plavanju, smučanju, skvošu in teku," pravi Lučka.

Trudi se biti obkrožena z ljudmi, ki jim zaupa

Lučka, ki bi si bi si za počitniški kraj najraje izbrala Sicilijo, čeprav bo letos zadovoljna tudi z nekaj dnevi Strunjana, posebnega mota v življenju nima, naučila pa se je, da je danes, ko zadeve v kulturi ne stojijo najbolje, pomembno le to, da si obkrožen z ljudmi, ki jim zaupaš. "In tudi to, kaj vse se da zanimivega početi, tudi če nimaš ravno veliko pod palcem. Mogoče pa še to, da je vsak posameznik v nečem tako unikaten, da lahko svetu da nekaj izvirnega. In da je pomembno, da skrbiš za tiste, ki so v slabšem položaju. Naj se bo slišalo še tako banalno, mislim, da bi morali ljudje na splošno težiti k čim višji etiki," zaupa Lučka.

Mladi ustvarjalci naj se naučijo presojati in sprejemati kritike

Pesnica mladim ustvarjalcem svetuje, da naj se predvsem naučijo presojati, kdaj je treba poslušati in kdaj delati po svoje ter da naj nikogar ne povzdigujejo oziroma zaničujejo, da naj se čim več družijo in pogovarjajo o svojih izdelkih in se naučijo kritiko vzeti kot nujen, a ne odločilen del procesa, predvsem pa naj se udeležujejo delavnic.

Na splošno o Pomurcih, Slovencih pa meni, da smo ljudje takšni, kakršni smo, z napakami in dobrimi lastnostmi. "Vsako posploševanje je v osnovi nepošteno do tistih, ki taki niso. Najbolj me moti to, da ne znamo razlikovati med načeli in stališči, iz česar izhajajo predsodki. Načelo naj bi težilo k temu, da se ga držimo čim večkrat, stališča pa naj bi težila k temu, da se čim bolj spreminjajo in izpopolnjujejo na podlagi informacij. Pa dostikrat ni tako. Še vedno pa mislim, da imamo neko zdravo čustveno jedro in da nismo zaplankani, na trenutke se celo zdi, da se stvari počasi, a vztrajno boljšajo."

Lučka je pesem Hvalnica izdala v zbirki Vreščeče čeri

HVALNICA

Moje srce je edini bog
ki ga lahko vidim
če vzamem nož in se prerežem
točno po sredini

In zato ko ga vidim
že tudi izgine
toda ne izgine bog
Izgine to, da ga vidim

Moje srce je tako vztrajno
moje srce je tako pametno
moje srce je tako vzdržljivo
in sploh

Moje srce je tako moje srce
preživi vse moje smrti
in jaz
nobene njegove

PRIPOROČAMO:

VSI PROFILI NA POMUREC.COM