Lanski pomori čebel v Pomurju uganka tudi letos

Lani so se v Pomurju dogajali množični pomori čebel. V čebeljih mrtvicah so takrat našli koktajl najrazličnejših strupov, predvsem sistemskih pesticidov (neonikotinoidov), ki jih semenarske hiše uporabljajo za obdelavo semen koruze in oljne ogrščice. Ti pesticidi naredijo rastlino odpornejšo proti škodljivcem, so pa zelo nevarni za čebele.

Prepoved uporabe pesticidov ostaja

Kljub temu, da gotovih pojasnil o tem, kako so se ti strupi znašli v čebelah, ni bilo, je takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan iz previdnostnih razlogov prepovedal uporabo neonikotinoidov in se zavezal, da bodo odkrili vzrok pomora čebel ter kaznovali krivca.

Letos končnega poročila o vzrokih za pomor čebel v Pomurju še vedno ni. Kot pišejo v Dnevniku, Židanov naslednik Franc Bogovič želi čim prej dobiti jasno poročilo o lanskem pomoru čebel. To je pomembno predvsem za tiste, ki se pripravljajo na setev koruze in ne vedo, kaj sejati. Glede na to, da dokazov o tem, da so prav sistemski pesticidi, ki zatirajo koruznega hrošča, krivec za lanske pomore čebel, zaenkrat ni, kmetje, ki sami pridelujejo krmo, ministra za kmetijstvo nagovarjajo, naj prekliče prepoved uporabe teh pesticidov. Kljub temu prepoved ostaja in je zaradi varstva čebel najverjetneje ne bodo preklicali.

Čebelam nevarni tudi listi koruze

Ta teden bo v Murski Soboti Čebelarska zveza Slovenije pripravila posvet o čebelah in fitofarmacevtskih sredstvih. Na posvetu bo sodeloval tudi dr. Ernest Vončina iz mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki je s poskusom pokazal, da so lahko čebelam poleg prašenja semena med setvijo koruze nevarni tudi listi koruze, ki je pognala iz semen, razkuženih s pesticidi. Na njih se namreč izločajo snovi, s katerimi se čebele hranijo, strupene snovi v teh izločkih pa čebele pomorijo v manj kot pol ure. Kot je pojasnil Vončina, so čebelam najbolj škodljive mlade koruze, v katerih so koncentracije sistemskih pesticidov visoke. Strupenost se z rastjo koruze ustrezno zmanjšuje.

Bodo prepoved upoštevali vsi kmetje?

Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu se zavedajo problema, kako zaustaviti uporabo neonikotinoidov pri nas. Prepoved njihove uporabe velja namreč le v redkih evropskih državah (za obdelavo semen oljne ogrščice zgolj v Sloveniji, za obdelavo koruznega semena pa še v Italiji in Nemčiji). Zato Darko Kerec, vodja podružnične semenarske hiše Pioneer za Slovenijo opozarja, da glede na dejstvo, da smo edina država na svetu, ki ima nerazkuženo seme oljne ogrščice, lahko praktično vsak pripelje k nam razkuženo seme.

Dodatna škropljenja večja nevarnost okolju

So pa zaradi prepovedi uporabe razkuženega semena poljedelci za vzgojo oljne ogrščice in koruze morali uporabiti bistveno več drugih aktivnih snovi na hektar, poroča Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v skupni Panvita. Ker so morali opraviti vsaj eno do dve dodatni škropljenji, je negativni vpliv na okolje večji kot prej.

Foto: www.sxc.hu