Po znanje so v tujino krenili, se bodo v Pomurje vrnili?

Pet mladih pomurskih obrazov, pet različnih zgodb in izkušenj iz študija v tujini.

Melita Gjerjek, Alja Petric, Mitja Kozelj, Mateja Poredoš in Andrej Duh, mladi in izkušenj željni Pomurci, so se odločili za pridobivanje znanja na tujih fakultetah. Bodisi kot redni študentje bodisi kot študentje na Erasmus izmenjavi. Zanimalo nas je, kakšne so njihove izkušnje iz tujine in kje se vidijo po končani izkušnji na tujih tleh. 

Melita Gjergjek: S profesorji imaš dosti bolj odprt in sproščen odnos

Študirala je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Erasmus izmenjavo pa opravila na Kanarskih otokih, natančneje na Tenerifih. Obiskovala je fakulteto za umetnost, živela pa, in še vedno, ko je tam, v mestu San Cristobal de La Laguna.

"S pridobljenim znanjem na gostujoči univerzi sem zelo zadovoljna, predvsem s predmetom fotografija, ki se je izvajal na visokem nivoju, imeli smo poln dostop do ateljeja in opreme, predavanja in nasploh učni načrt tega predmeta pa je bil eden izmed boljših," svojo izkušnjo opisuje Gjergjekova. Po njeni oceni je na študiju v tujini več poudarka na osebni ravni.

"S profesorji imaš dosti bolj odprt in sproščen odnos, kot na domači univerzi, ampak to je verjetno odvisno tudi od tega, ker doma študiram na tehnični fakulteti, tam sem pa bila na umetnosti. Da ne omenjam, da so Španci in nasploh jug Evrope dosti bolj odprt in sproščen narod z več temperamenta. Kar se seveda kaže v osebni in formalni interakciji."

O tem, kje bo končala po študiju, še ne razmišlja. "Glede na to, da sem študij v tujini že končala in ga zdaj dokončujem še doma, se vedno vračam nazaj domov. Kje bom pa dejansko ostala po končanem študiju, se nikoli ne ve. Še je čas za odločitve," pravi Gjergjekova. Za tujino se je odločila, ker verjame, da so vsakršne izkušnje v življenju dobrodošle in pomembne. "Predvsem pa nikoli ne morejo škoditi, lahko samo razširjajo obzorja."

Alja Petric: Študij v Avstriji želijo čim bolj približati študentu

Študirala je na tehnični univerzi v Grazu, in sicer na Fakulteti za arhitekturo kot redna študentka. Ocenjuje, da je količina znanja, ki ga pridobi študent med študijem, v prvi vrsti odvisna od njega samega. "Potem je samo odvisno, ali ti študij omogoča oz. podpira razvoj tega znanja." V Grazu je večina profesorjev po njenih izkušnjah zelo odprtih za ideje in raziskovanja študentov. "V veliko primerih te spodbujajo in usmerjajo naprej."

Po študiju se je Petricova vrnila domov, po pogovorih s slovenskimi študenti pa se ji zdi, da Fakulteta za arhitekturo v Grazu nudi več praktičnega in tehnična znanja. "Teži tudi k "nenehni " inovativnosti v primerjavi s slovensko fakulteto - kar ima seveda svoje prednosti in slabosti. Menim, da je glavna razlika med študijema ta, da želijo v Avstriji študij čim bolj približati študentu in mu narediti študijsko pot čim lažjo. To se odraža na sami organiziranosti univerze kot tudi na odnosu s profesorji, ki je v večini primerov veliko bolj odprt kot na fakultetah v Sloveniji."

Mitja Kozelj: Profesorji vključujejo dogodke iz medijev, ne poslušamo samo gole teorije

Mitja v družbi tujih vrstnikov.

Trenutno opravlja magisterij na University of Birmingham v Angliji, in sicer program MSC International Business. Na univerzo je vpisan kot redni študent, je pa bil že v preteklosti na Erasmus izmenjavi na Dunaju. Kozelj pravkar končuje drugi semester. "Moram reči, da me je celotna izkušnja in pridobljeno znanje prijetno presenetilo. Vsi predmeti so vezani na mednarodno dogajanje in predavatelji poskušajo vključiti dogodke iz medijev v sama predavanja, tako da ne poslušamo samo gole teorije."

Zaenkrat kaže, da se bo po končanem študiju vrnil v Slovenijo, saj je po njegovem mnenju dobiti službo kot tuji študent v Angliji trenutno skoraj nemogoče. "V kolikor se ponudi kakšna priložnost, pa mislim, da bom vrnitev v Slovenijo še malo prestavil," dodaja.

Po njegovi oceni se strukturi študija v Sloveniji in v Angliji bistveno ne razlikujeta. "Predavanja vsi poslušamo v veliki predavalnici in v veliki skupini, medtem ko smo za seminarje razdeljeni v manjše skupine. Velik poudarek je prav na teh seminarjih, za katere se je potrebno ponavadi vnaprej pripraviti in preštudirati gradivo, nakar sledi diskusija v skupini. Prav to je bistvena razlika med slovenskimi fakultetami  in študijem v tujini. Vse prevečkrat so doma namreč seminarji ali vaje bili preveč podobni predavanjem, torej brez pravega inputa samih študentov. Manj je tudi papirologije, katere je bilo doma vedno preveč," še pojasnjuje Kozelj.

Mateja Poredoš: Študija v Sloveniji in Švici sta si popolnoma različna

Študira na Univerzi v Baslu v Švici, kjer opravlja bolonjski podiplomski študij na področju trajnostnega razvoja, Master of Science in Sustainable Development. Tudi Poredoševa je v preteklosti že bila na Erasmus izmenjavi na Dunaju.

"S študijem v Baslu sem zelo zadovoljna, saj ponuja veliko raznolikosti: imam predavanja s področja naravoslovja, družboslovja in ekonomije. Tako sem si pridobila nova spoznanja s področij, ki so mi bila do sedaj manj znana," izkušnje s študijem na tujih tleh opisuje Poredoševa, ki se bo verjetno vrnila v Slovenijo, vendar še ne ve, kam in za koliko časa.

In kakšna je primerjava med študijem v Sloveniji in Švici? "Študija sta popolnoma različna in to ne samo vsebinsko. Na fakulteti v tujini vlada popolnoma drugačen pristop in popolnoma drugačna mentaliteta. To s seboj prinese seveda veliko novih izzivov in izkušenj, tako pozitivne kot negativne."

Andrej Duh: Na moji fakulteti v Kanadi lahko izpit opravljaš le enkrat

Andrej Duh je študent fizike na University of Alberta v kanadskem Edmontonu. Z znanjem, ki ga je pridobil v dobrem letu in pol študija v Kanadi, je zadovoljen. "Ne vem sicer, kakšen je študij fizike in matematike v Sloveniji, ampak sam sistem izpitov in s tem tudi način pridobivanja znanja se verjetno močno razlikujeta. Tu je način dela še vedno takšen, kot smo ga navajeni iz srednje šole, tj. ogromno domačih nalog z otiplijivim prispevkom k končni oceni in le enkratna možnost opravljanja izpita."

To, ocenjuje Duh, ima pozitivne in negativne plati. "Po eni strani to pomeni, da si ves čas prisiljen delati sproti in s tem ohranjati stik s snovjo, po drugi strani pa domače naloge vzamejo toliko časa, da se je praktično nemogoče povsem poglobiti v snov in dejansko npr. prebrati učbenik, kot predvideno. Rezultat je včasih tak, da snov obvladaš le toliko, da ti uspe rešiti domačo nalogo, je pa res, da ti s tem kostantnim stikom snov po vsej verjetnosti "ostane" dalj časa, saj se stvari ne naučiš le za končni izpit."

Duh dodaja, da so profesorji zelo dostopni in tako njihove govorilne ure predstavljajo dodaten vir znanja. Po končanem študiju želi ostati bodisi v Kanadi bodisi iskati možnosti podiplomskega študija tudi v kakšni drugi tuji državi. In zakaj se je odločil za tujino? "Predvsem zaradi želje po preselitvi, saj sicer ne dvomim, da se tudi v Sloveniji da dobiti več kot kvalitetno izobrazbo v fiziki. Ker so moja pričakovanja v veliki meri vezana na čas po zaključku študija, pa bi bilo o njihovi izpolnitvi zaenkrat zato tudi težko govoriti."