Kristjani prinašajo jedi k blagoslovu

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah. Tudi evangeličani pripravljajo velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci.

KRUH:  je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad.

MESO: je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

JAJCA (pirhi): simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

HREN: nas spominja na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja.

POTICA: je simbol trnjeve Kristusove krone.

Še en običaj je povezan z Veliko nočjo – pokanje. Ta običaj izhaja že iz predkrščanskih verovanj, saj so ljudje verjeli, da se zli duhovi, katerih moč naj bi bila ob prelomih dnevih leta večja, bojijo pokanja. 

Velikonočno praznovanje se začenja že na predvečer praznika

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo danes zvečer z obredi velikonočne vigilije. Pri vigiliji imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in obnovitev krstnih obljub.