https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Darko Krajnc: Zoran Janković je levičar po potrebi

12.04.2012 ob 7:15  

Intervju s (še vedno) predsednikom stranke SMS-Zeleni mag. Darkom Krajncem, ki že nekaj let živi v Lendavi. Prejšnji teden je zavrnil povabilo Zorana Jankovića na sestanek strank levega bloka, kar po njegovem mnenju pomeni določene "sankcije".


Ste predsednik stranke, ki je ni v parlamentu. Kakšen vpliv imajo javnomnenjske ankete v Sloveniji na to, kdo bo sedel v parlamentu?

Te ankete imajo velik vpliv, zato pa so si politične elite izborile pravico, da jih lahko objavljajo do dneva pred volitvami. Dejstvo je, da javnomenjske ankete odločilno vplivajo na odločanje ljudi na volitvah. Dovolj je, da samo pogledamo simulacijo med dvema največjima strankama. Preko anket želijo pokazati, kako sta si blizu in ob tem nagovarjajo ljudi, da je potrebno iti na volitve in (se) odločiti med tema dvema opcijama. Manjše stranke tako praktično nimamo možnosti.

Tudi raznorazni komentatorji govorijo, da je glas za male stranke, vstran vržen glas, in da je potrebno voliti ‘zmagovalce’. Ljudje se počutijo zmagovalce, če so volili za tistega, ki zmaga. Enostavno nobeni argumenti ne odtehtajo glasu, žal pa se zgodi to, da ljudje glasujejo »proti«. Glasujejo proti Jankoviću, zato volijo Janšo, ali še bolj izrazito, glasujejo proti Janši, zato volijo Jankovića. Ker glasujejo “proti” so že ob odhodu z volišča nezadovoljni in to razočaranje se iz dneva v dan stopnjuje.

Kakšen strošek za davkoplačevalce predstavlja izvenparlamentarna stranka tipa SMS-Zeleni Slovenije na letni ravni?

Trenutno SMS ne predstavlja velikega stroška za davkoplačevalce. Če govorimo o tem, da smo financirani samo z naslova lokalnih volitev, kjer smo bili izvoljeni v občinske svete, smo tako kot vse ostale stranke, ki so dobile občinske svetnike, upravičeni do sredstev v višini osvojenih glasov v tistih občinah. Tako da na letni ravni dobimo okrog 40 tisoč evrov za financiranje delovanja stranke. Večina tega denarja se porabi za pokrivanje stroškov volitev in različne akcije na področjih občinskih odborov.

Ko sva že pri stroških. Kakšno simbolno sporočilo je predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič, član vaše stranke, poslal Slovencem, ko si je nedavno omislil novo službeno vozilo visokega stroškovnega ranga?

Mislim, da je bila ta zadeva okrog službenega vozila predsednika Državnega sveta zelo slabo skomunicirana. Treba je vedeti tudi nekaj dejstev, recimo, da je bilo prejšnje vozilo ukradeno, da je bilo zavarovano in da zavarovalnica za tisto vozilo povrne 31 tisoč evrov. On bi lahko enostavno povedal, da kupuje vozilo v tej višini za 31 tisoč evrov, ker če kupi za manj, bo denar ostal zavarovalnici. Seveda pa bi lahko Državni svet za ta denar kupil kakšno bolj ekološko vozilo.

S stroški in krčenjem le-teh se v zadnjih tednih ubada tudi aktualna vlada. Kako ocenjujete varčevalne nastavke vlade in kako antivladne nastavke sindikatov?

Znašli smo se v težki situaciji, mislim pa, da so varčevalni ukrepi vlade nastavljeni kot zgornja verzija reform, torej nekoliko napihnjeni. Mislim, da jih bodo tekom pogajanj s socialnimi partnerji še nekoliko znižali. Bremen te krize res ne morejo nositi zgolj delavci. V prvi vrsti bi morali breme krize nositi lastniki velikega finančnega kapitala. Žal ta presega meje Slovenije in narekuje tempo tudi Sloveniji, predvsem gre za banke in druge finančne institucije. Kapital je ujel državo in politiko. Očitno so te lobistične povezave tako močne, da so državne politike vedno manj sposobne zoperstaviti se temu kapitalu. Država postaja vedno bolj bosa, tudi zato, ker ostaja brez lastnine.

Eden glavnih očitkov sindikatov vladi je, da bodo breme varčevanja nosili šibkejši členi družbe. Kje in kako je po tvojem mnenju mogoče najti smernice za vsaj enakomerno porazdelitev bremen krize v družbi?

Velikokrat omenjam TEŠ 6. Ta projekt je vreden 1,3 milijarde evrov. V roku enega leta je vrednost projekta »zrasla« s 600 milijonov na 1,3 milijarde evrov. In to v času krize. Dokler se bodo dogajale take anomalije, bo ljudi težko prepričati, da je potrebno zategniti pas in varčevati.

Mislim, da ni dobro na pamet govoriti, da je potrebno oklestiti javni sektor. Potrebno je narediti razločitev, kaj je javni sektor, ki ga nujno potrebujemo, in kaj so državne in paradržavne službe, ki niso tako nujne. Izziv družbe v prihodnosti pa bo prerazporediti delo na čim več ljudi in najti nova delovna mesta. Tu mislim predvsem na t.i. zelena delovna mesta.

V preteklosti ste večkrat poudarjali, da je Slovenija ugrabljena država. Kje ste v svojem političnem delovanju naleteli na ugrabitelje države in kako ste izkusili to ugrabljenost?

Ugrabljenost države se najbolje vidi na prej opisanem primeru TEŠ 6, pri katerem je kup netransparentnosti. Državni zbor o tem projektu ni nikoli odločal, tudi ni možen referendum na to temo. Če želimo red v državi, je potrebno odgovorne postaviti pred sodišče, narediti revizijo projekta in na podlagi tega odločiti, ali se gre v nadaljevanje projekta ali ne. Če pa gledamo v duhu modernih tehnologij in zelene tehnologije, definitivno vidimo, da je projekt sam sebi namen in da je namenjen hranjenju nekaterih, ki na takih projektih, preko svetovalnih in drugih pogodb, živijo. Pri takem projektu se vidi, da imamo tisti, ki nasprotujemo temu projektu, težave pri medijskem dosegu, saj so očitno tudi medijski lobiji ujeti v to zgodbo. Tako termo kot nuklearni lobij sta zelo dobro PR-ovsko pokrita.

Govorite o ugrabljenosti države, navedli ste en primer. Je to edini, ki ga poznate?

Konkretno nekih osebnih izkušenj s tem nisem imel, ker nisem bil nosilec nobene izvršilne funkcije, da bi se name pritiskalo. Je pa seveda opazno, ko te npr. vabijo v določeno sredino pred volitvami in če zavrneš povabilo, doživiš nekaj škode. Škoda je ponavadi v taki obliki, da imaš onemogočen dostop do medijev. Če si pa z nekom »v igri« in nekoga podpreš, pa dobiš več pozornosti v medijih.

Ravno prejšnji teden ste zavrnili povabilo Zorana Jankovića na sestanek strank »levice«. Vas čakajo nove »sankcije«?

Več od tega, kar nas je že doletelo, nas težko doleti. Res je, vabilo Pozitivne Slovenije, ki nekako koordinira levi blok, smo vljudno zavrnili. Že večkrat smo poudarili, da ne pristajamo na blokovske delitve.

Zoran Janković, ki je bil pobudnik sestanka »levega« bloka, se je oklical za levičarja. Menite, da je njegova levičarska samooklicanost upravičena?

Zoran Janković je levičar po potrebi. Ne gre mu sicer zanikati, da je partizan, ponosen Slovenec, da je nekdo, ki ima liberalno miselnost, po drugi strani pa je zelo liberalen do kapitala, tako kot večina slovenskih političnih voditeljev. Socialne pravice zagovarjajo po potrebi. Te stvari se pojavljajo pri večih politikih, ne samo pri Zoranu Jankoviću. Njegovo ‘socialno politiko’ pa sicer lahko vidimo v Ljubljani, kjer so se cene javnega prevoza drastično dvignile, in še nekateri drugi stroški (komunalni itd.), ki so se povečali v času njegovega mandata. To definitivno ni socialno.

Znan je vpliv Milana Kučana in nekaterih »stricev« iz ozadja na Zorana Jankovića. Vaša stranka je bližje levici. Ste se kdaj sestali s temi »strici« iz ozadja?

Posebej sestajal se z njimi nisem. Z Milanom Kučanom sem se sestal, ko je bil še Predsednik Slovenije, jaz pa študentski minister za socialo in zdravstvo. Večkrat sem šel na Forum 21, bil sem tudi na Zboru za republiko. Ko so zanimive debate, sem prisoten. Tudi tem ‘stricem’ povem svoje kritično mišljenje. Se mi pa je zdelo zelo simpatično, ko je Dejan Židan v izjavi dejal, da naj se ti strici ponovno sami lotijo politike v prvih vrstah, če želijo. Vendar, govori se, da imajo ti strici še dodatne strice iz ozadja in lobije. Taki politiki je potrebno narediti konec.

Že nekaj let živite v Lendavi. Je vaša bližnja politična prihodnost morebiti usmerjena v lokalno prekmursko politiko ali boste vztrajali na nacionalni ravni?

Trenutno se ravno soočam s to dilemo. V Lendavi si seveda moram še ustvariti svojo pozicijo. Skušam biti aktiven član lokalnega področja. Če se bom odločil za lokalno politično kariero v Lendavi, se zavedam, da v prvem koraku ne morem postati župan, in zaenkrat niti nimam teh namenov. Potrebno je tudi razmisliti, na kakšen način bo Stranka mladih - Zeleni Evrope šla naprej na državni ravni. Naša prednost je vsekakor, da smo socialno-zeleni, večina ostalih pa je predvsem zelo liberalnih do kapitala.

Kaj pa je narobe z liberalnostjo do kapitala?

Vidimo položaj, v katerem smo se znašli. Ljudje, ki so nosilci vele-kapitala, so zelo neodgovorno ravnali s tem kapitalom in niso poskrbeli za vlaganje v razvoj, delavce. Pobirali so zgolj mastne dobičke in poskrbeli za bogatenje velikih lastnikov. Nič ne rečem za mala in srednja podjetja, ki se res borijo za preživetje in za svoje zaposlene. Veliko velikih podjetij tudi deluje vredu, ampak še vedno imamo preveč anomalij, ki jih po moje povzroča neoliberalni trg, ki nima dovolj dobrih regulatornih in nadzornih mehanizmov.

Krivi so torej nosilci kapitala, ne samo izhodišče ekonomije, ki jo kritizirate. Gre za težnjo po ustvarjanju delovnih mest in dobička, kar je normalna težnja v normalni ekonomiji.

Škodljivo je širiti famo, da je država slab gospodar. Posploševanja je preveč. Zato pa pravim, da je možno, da se tudi državna podjetja razvijajo in dosegajo dobre rezultate. Lep primer je Krka. 

Že, imamo pa precej slabih primerov, začenši z NLB.

Res je, slabih primerov je veliko. Veliko je tudi takih, ki so na lahek način olastninili državno premoženje (SCT, Vegrad, Primorje itd.). In preveč škodljivih odprodaj državnega premoženja se je zgodilo. Mislim, da takih stvari ne bi smeli dopustiti.

Absolutno ne, to je vendar težnja normalne družbe in ekonomije. Ko sva že pri domnevnih in očitanih gospodarskih anomalijah, vam je znan primer nakupa Nafte Strojne?

Mislim, da gre za izčrpavanje podjetja, kjer se bodo nekateri skušali z majhnimi vložki postaviti za lastnike. Škoda. To so bila podjetja, ki so dobro delovala, naenkrat pa je šlo vse dol. Očitno tudi vodenje ni bilo optimalno. Po drugi strani pa združevati tri d.o.o., da bi preko osnovnih sredstev enega likvidnega, zagotovili delovanje tistih, ki so nelikvidni, ni pametno. Sem kritičen do tega. Kritičen sem tudi do ne-razvoja pridelave biodizla, kjer bi morala biti Nafta prva, ki bi to pognala naprej. Njihov razvoj je bil na tem področju zelo počasen. Poglejte si samo sosednjo Avstrijo, kjer kmetje predelujejo odpadno olje, v Sloveniji pa podjetje, katerega gonilo bi to moralo biti, propada.

Za konec se dotakniva še problemov vaše stranke. Prejšnji teden se je govorilo o finančnih težavah vaše stranke. Kakšno je stanje?

Bili smo zgroženi nad navajanji nekaterih medijev, ki so v svojih nepreverjenih 'novicah' pisali o deložaciji in celo bankrotu SMS. V skladu z zakonodajo smo zahtevali objavo popravka novice.

Po decembrskih volitvah v DZ, na katerih smo dosegli rezultat pod 1%, ki ne omogoča financiranja delovanja stranke iz naslova volilnega rezultata, smo se v stranki (po sklepih IO) odločili za temeljito racionalizacijo poslovanja. Da bomo v dobri kondiciji in brez obremenitev lahko šli v naslednje evropske in lokalne volitve, smo za obdobje do poplačila kreditov (2014), stroške delovanja zmanjšali na minimum. Prostori, ki smo jih imeli v najemu za potrebe delovanja stranke, v centru Ljubljane, so glede na zmanjšan obseg prihodkov, začeli predstavljati prevelik strošek.

Poleg odpovedi najemne pogodbe za prostore na Rimski cest iz naše strani (že 29. 02. 2012), smo prekinili tudi delovno razmerje z edinim redno zaposlenim na stranki, glavnim tajnikom. To je za seboj potegnilo tudi odpoved stacionarne telefonske številke, zato smo dosegljivi na mobilni telefon, izjemoma pa tudi na osebni telefon glavnega tajnika oz. predsednika stranke ter seveda po elektronski pošti. Poštni naslov stranke ostaja do kongresa nespremenjen. Trenutno na nacionalni ravni delujemo virtualno in od doma, sestanke pa imamo v prostorih, ki nam jih v Ljubljani brezplačno nudi eden izmed naših skupno 2.600 članov. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.