Matura letos zadnjič v samostojni obliki?

Letos se bodoči študentje na večino visokošolskih študijskih programov vpisujejo le na podlagi rezultatov mature in srednješolskega učnega uspeha. Že prihodnje leto pa naj bi se vpisni pogoji spremenili, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport namreč podpirajo različne teste nadarjenosti ali sposobnosti.

Izločili bi tiste, ki za določen poklic niso primerni

Kombiniranih pogojev za vpis se poslužujejo že denimo umetniške akademije, fakulteta za arhitekturo, fakulteta za šport in podobno, rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanovnik Pejovnik pa podpira uvajanje kombiniranih pogojev za vpis tudi na drugih fakultetah. Po njegovih besedah bi predhodni uspeh v srednji šoli v večini primerov še vedno predstavljal večinski delež točk pri vpisu, bi pa test fakultetam pomagal, da iz izbirnega sistema izločijo tiste, ki za določen poklic nikakor niso primerni. Kot primer navaja nekoga, ki bi rad postal zdravnik, a ne prenese pogleda na kri. Na tak način bi dijaki tudi sami videli, ali je določen študij primeren za njih.

Fakultete že lahko uporabljajo kombinirane pogoje za vpis

Zakonodaja že zdaj fakultetam dopušča, da kot vstopno merilo izberejo kombinirane pogoje za vpis, a fakultete te možnosti po besedah ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka, ne izkoriščajo dovolj. Do prihodnjega šolskega leta želijo fakultete spodbuditi, da za vpisno merilo ne bodo uporabljale izključno mature. Obenem pa na ministrstvu napovedujejo zmanjševanje stroškov za maturo.

Sprejemni izpit kot nadomestek mature?

Kot drugo možnost za izbirno merilo se ponujajo tudi sprejemni izpiti, ki naj bi nadomestili maturo. Dijaki bi tako bili sprejeti ali zavrnjeni na fakulteti na podlagi opravljenih sprejemnih izpitov. Rektor Pejovnik pa takim sprejemnim izpitom ni naklonjen, meni namreč, da je naša maturo dobra in mora tudi v prihodnje v visoki meri predstavljati izločitveno merilo. Testi naj bodo le pomožno sredstvo, da se dijak ne vpiše na študijski program, ki mu ne ustreza. Tako se izogne izgubi enega leta in s tem povezanim nepotrebnim stresom.

Predlagani testi torej po njegovih besedah ne pomenijo sprejemnih izpitov, ampak le dodatno pomožno izbirno merilo k maturi. Sprejemni izpit pa maturo lahko zamenja v celoti.

STA