V Sloveniji bralna pismenost pod povprečjem EU

Na Statističnem uradu RS (Surs) so predstavili novo brošuro, v kateri je celovito prikazano področje izobraževanja v Sloveniji. Podatki so vezani na skupne evropske strateške cilje, Slovenija pa se pri večini giblje okoli povprečja držav članic EU. Bralna pismenost je sicer pri nas pod povprečjem EU, pri matematični pismenosti pa smo nadpovprečni.

Slovenija, tako kot tudi druge države članice Evropske unije, sodeluje pri uresničevanju skupnih evropskih strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja. Med temi so najpomembnejši tisti, ki so zapisani v Strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter v strategiji Evropa 2020, je povedala vodja oddelka za statistko socialnih storitev Tatjana Škrbec.

Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih vključenih vsako leto več otrok. Slovenija se je v letu 2010 s 93 odstotki uvrstila v sredino lestvice držav EU, cilj strategije pa predvideva 95-odstotno vključenost otrok v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih do leta 2020.

Foto: Sxc.hu

Delež mladih med 15 in 24 letom v formalnem izobraževanju je v Sloveniji nekaj več kot 70-odstoten, kar je 10 odstotkov več, kot znaša povprečje držav članic EU. Izobraževanje traja 18,5 leta, povprečje EU pa znaša 17 let, je povedala Škrbčeva.

Podatki tudi kažejo, da v Sloveniji 21 odstotkov petnajstletnikov pri bralni pismenosti dosega nizke rezultate. Do leta 2020 naj bi bil ta delež nižji od 15 odstotkov. Po drugi strani pa je delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje, nizek. V letu 2010 jih je bilo v Sloveniji pet odstotkov, cilj strategije pa znaša 10 odstotkov, kar pomeni, da je cilj v Sloveniji že dosežen.

Slovenija je presegla tudi cilj strategije 15-odstotnega vključenega odraslega prebivalstva v izobraževanje. V vseživljenjsko učenje je bilo v letu 2010 pri nas vključenih 16 odstotkov odraslih.

Pri študijski mobilnosti je Slovenija precej pod povprečjem EU. Tujih študentov je bilo pri nas v študijskem letu 2010/11 2,12 odstotka. Število študentov iz tujine sicer narašča, nacionalni cilj, ki si ga je postavila Slovenija, pa je vsaj 10 odstotkov tujih študentov do leta 2020. Pri nas sicer študira največ študentov iz držav bivše Jugoslavije. Slovenski študenti, ki se odločijo za študij v tujini, pa večinoma odidejo v članice EU. Največ jih izobraževanje nadaljuje v Avstriji, Nemčiji in Italiji.