https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje upada

03.05.2012 ob 7:30  

Ob koncu šolskega leta 2010/11 je bilo v srednješolsko izobraževanje vključenih 79.830 dijakov in 15.518 odraslih. Več kot 41 odstotkov dijakov je bilo vključenih v splošno, 43 odstotkov pa v tehniško in strokovno izobraževanje, medtem ko vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje upada, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).


V zadnjem desetletju se je vpis v srednje splošno izobraževanje iz leta v leto povečeval in z 42 odstotki v letu 2007/08 dosegel najvišjo vrednost. V zadnjih treh letih se je ta delež ustalil, tako da je bilo ob koncu šolskega leta 2010/11 v srednje splošno izobraževanje vključenih več kot 41 odstotkov vseh v srednje šole vključenih dijakov. V srednje tehniško in strokovno izobraževanje jih je bilo vključenih 43 odstotkov, v nižje in srednje poklicno izobraževanje pa le nekaj več kot 15 odstotkov.

V omenjenem šolskem letu je izobraževanje zaključilo 19.190 dijakov in 4592 odraslih. Med dijaki jih je 7740 končalo srednje splošno izobraževanje, med njimi splošne in strokovne gimnazije 7586 dijakov in maturitetni tečaj 154 dijakov.

Število vpisanih v nižje in srednje poklicne programe se zmanjšuje

Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje je zaključilo 7985 dijakov, od katerih jih je 1447 končalo poklicno tehniško izobraževanje, 105 dijakov pa je zaključilo poklicni tečaj. Ker se število vpisanih v nižje in srednje poklicne programe iz leta v leto zmanjšuje, posledično te programe tudi zaključi manj dijakov. Delež dijakov, ki so zaključili srednje in nižje poklicne programe, je v letu 2003/04 znašal 26,3 odstotka vseh dijakov, konec leta 2010/11 pa le še 18,1 odstotka.

Slika je simbolična (foto: SPTŠ Murska Sobota).

Več kot polovica dijakov (52 odstotkov) je zaključila srednješolsko izobraževanje na področjih splošno izobraževanje ter družbene, poslovne, upravne in pravne vede.

Med 4529 odraslimi, ki so končali srednješolsko izobraževanje, jih je največ (71 odstotkov) končalo srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 25 odstotkov pa srednje poklicno izobraževanje.

V šolskem letu 2010/11 je bilo v programe za pridobitev srednješolske izobrazbe vključenih 15.518 odraslih, kar predstavlja 1,3 odstotka prebivalstva v starostni skupini od 25 do 64 let. Delež vključenih je v primerjavi z letom 2006/07, ko je znašal 1,5 odstotka, nekoliko nižji, v primerjavi s preteklim letom pa se je povišal za 0,1 odstotne točke.

Približno 30 odstotko izobraževanja za odrasle organizirajo ljudske univerze

Med ustanovami, ki organizirajo izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe, se v največjem številu pojavljajo enote za izobraževanje odraslih pri šolah, ki izobražujejo 53 odstotkov v srednješolsko izobraževanje vključenih odraslih. Približno 30 odstotkov izobraževanja za odrasle že praviloma organizirajo ljudske univerze, precej manjši delež (16 odstotkov) pa specializirane organizacije za izobraževanje odraslih, ki sicer organizirajo glavni del neformalnega izobraževanja.

Ob začetku šolskega leta 2011/12 je bil v srednje šole za mladino vpisan 79.901 dijak. Tudi tokrat se jih je največ vpisalo v srednje splošno izobraževanje (40 odstotkov) in v srednje tehniško in strokovno izobraževanje (44 odstotkov). V nižje in srednje poklicno izobraževanje se je vpisalo 16 odstotkov dijakov.

STA 

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.