Zavod za kulturo in promocijo Lendava – kulturna hiša naj bo živa

Tokrat smo v rubriki POM-PLUS obiskali Tanjo Šimonka, direktorico Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, ki nam je podrobneje predstavila sam Zavod in orisala kulturno življenje v Lendavi.

Kulturno življenje v Lendavi je bilo že od nekdaj pestro. Domači kulturniki so že dolgo dejavni in po besedah direktorice Tanje Šimonka so bili vedno zelo kreativni pri improviziranju na manjših odrih, ki so jim bili na razpolago v Lendavi. Zavod za kulturo in promocijo Lendava pa je z novim kulturnim domom in veliko gledališko in koncertno dvorano v Lendavo prinesel nove možnosti za kulturne predstave in ustvarjanje, ali kot pravi njihova direktorica: "Sam kulturni dom je bil pika na i. Z odprtjem večjega odra, večjih možnosti in priložnosti se je povečala ponudba in posledično tudi zanimanje. Hkrati pa so tudi ljubiteljski ustvarjalci dobili večjo motivacijo, da določene zadeve naredijo kakovostnejše, večje."

Direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava Tanja Šimonka

Možnosti za predstavitve najrazličnejših zvrsti

Zavod za kulturo in promocijo Lendava deluje osem let. Na njegovih petih prireditvenih mikrolokacijah (gledališka in koncertna dvorana, avla kulturnega doma, sinagoga, letni oder in trg) imajo možnost predstavitve lokalni ljubiteljski ustvarjalci, gostijo pa seveda tudi profesionalne izvajalce. Tu se predstavljajo tako domača kulturna društva, posamezniki, vzgojno-izobraževalne institucije kot tudi profesionalne gledališke predstave, koncerti, razstave in drugo. Raznolike prireditvene lokacije omogočajo predstavitev široke palete najrazličnejših umetniških zvrsti.

Še bo treba delati na kvaliteti

Prireditev na leto pripravijo okoli 120. Ker je Lendava relativno majhno mesto, kulturnih ustanov pa ima kar nekaj, večanje števila prireditev ne bi bilo smiselno: "Delati pa bomo morali na kvaliteti in izpostavljati pomembnejše zadeve," pojasnjuje Šimonka. Ker so v veliki meri odvisni od prodanih vstopnin, težijo k pridobivanju publike iz širšega lokalnega okolja, kar jim po podatkih, od kod prihajajo imetniki njihovih abonmajev, tudi uspeva.

Kulturni dom Lendava

Kulturni dom mora biti živ

Največ prireditev se odvija v novem kulturnem domu. Zgradbo, ki je svoja vrata odprla jeseni 2004, je arhitekt Imre Makovecz zasnoval po principu organske arhitekture, ki ponavadi vsebuje tudi voluminozna preddverja – le ta, trg pred kulturnim domom, pa tudi bližnja sinagoga omogočajo obiskovalcem srečevanje in druženje. K temu pripomore tudi kavarna v samem kulturnem domu, ki obratuje vsak dan. Vsi ti elementi pripomorejo k živosti hiše, ki je tudi atraktivna turistična točka.

Koncerta in gledališka dvorana omogočila boljše in večje

V sami koncertni in gledališki dvorani je 444 sedežev. Dvorana je najprimernejša prav za gledališke predstave, vsaka zvrst prireditve pa s svojimi specifikami zahteva mnogo iznajdljivosti po tehnični plati in kot pravi direktorica Šimonka marsikdaj tudi tolerance. Sama je najbolj ponosna, da so v Lendavi nastopila nekatera velika imena, kot so Maksim Mrvica, Marjana Lipovšek, Rade Šerbedžija, Dubravka Tomšič, Ruski carski balet, Glenn Miller Orchestra in predstava Tomaža Pandurja Kaligula.

Oder gledališke in koncertne dvorane

Pestro mednarodno sodelovanje

Ker so na obmejnem območju tako z Madžarsko kot tudi Hrvaško, je tudi mednarodnega sodelovanja na kulturnem področju kar nekaj. Madžarski del je že v sami zasnovi del programa Zavoda, pa tudi vse splošne prireditve in praznična obeležja so dvojezična. Veliko sodelovanja pa je tudi s Hrvaško: v Lendavi je zelo dejavno hrvaško kulturno društvo, zelo blizu pa so jim tudi hrvaški izvajalci: "Ta pretočnost je za nas nekaj samo po sebi umevnega. To je naša posebnost in prednost, ljudje to sprejemajo kot nekaj domačega," pravi o mednarodnem sodelovanju direktorica Zavoda.

Lendavska sinagoga

Poletje bo v Lendavi pestro

Dogodkov je vsak teden kar nekaj, v prihodnjih tednih se bo med drugim v sinagogi odprla prenovljena in posodobljena  razstava Judje v Prekmurju, razstavljena pa bodo tudi dela domačih oblikovalcev Katjuše Kranjc in Roka Kuharja. Junija bo v dvorani nastopila Graška filharmonija (dogodek organizirajo pomurski Lions klubi), za poletje direktorica Šimonka napoveduje že 12. Lutkovni pristan, na letnem odru pa bi radi izpeljali predstavo Društva baletnih umetnikov Slovenije.