Rudaš: Namesto ljudi odločajo računalniki, namesto o ljudeh se pogovarjamo o denarju

V Murski Soboti so razpravljali o revščini in socialnih transferjih v Pomurju.

Romano Kher – Romska hiša in Združenje Forum romskih svetnikov Slovenije sta v Murski Soboti organizirala okroglo mizo na temo "Revščina in socialni transferji v Pomurju".

"Romi želimo aktivno reševati težave"

"Romi želimo biti aktivno vključeni pri reševanju nastalih težav, še bolj pa pri sprejemanju določenih ukrepov ter voditi korekten dialog z vsemi subjekti (država, občina in drugimi organizacijami)," so med drugim zapisali romski predstavniki, ki so sodelovali pri organizaciji okrogle mize. Povod slednje je bila tudi nova socialna zakonodaja. Zakon je uvedel enotno vstopno točko za uveljavljanje javnih sredstev, ki so vezane na ugotavljanje materialnega položaja posameznikov in njihovih družin.

Dominkuš: V preteklosti so se dogajale zlorabe, povezane s socialnimi transferji

Direktor murskosoboške občinske uprave Bojan Petrijan je uvodoma dejal, da nova socialna zakonodaja pravičneje ureja področje socialnih tranferjev. Sicer pa je Petrijan mnenja, da revščina vedno je bila in bo dejstvo. "Ampak moramo stremeti k temu, da je bo vse manj seveda." Petrijan je izpostavil tudi dobro sodelovanje občine s predstavniki posameznih institucij, ki so se udeležili današnje okrogle mize.

Kot je poudaril Stane Baluh, direktor Urada vlade za narodnosti, je zelo pomembno, da se tovrstne teme urvščajo v širšo razpravo o socialnih transferjih. Hkrati je izrazil upanje, da bodo tovrstne razprave dejansko prinesle tudi kakšne rešitve.

"Pogoji za pridobivanje socialnih transferjev se niso spremenili, so se pa spremenili načini pridobivanja le-teh," je dejal Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odgovoril na namige o domnevni nepravičnosti razdeljevanja in pridobivanja socialnih transferjev po novi zakonodaji. Dominkuš je opozoril tudi na dejstvo, da so se v preteklosti dogajale različne zlorabe in da so denarne pomoči dobivali ljudje, ki do njih niso bili upravičeni.

"Nova socialna zakonodaja spodbuja ljudi, da se vključujejo v različne programe, hkrati pa aktivno iščejo zaposlitev," je dejal Dominkuš. Po njegovem mnenju sicer revščina ni samo vprašanje socialnih transferjev, ampak tudi dostopa do različnih storitev, tudi zdravstvenih, ki so ene izmed pomebnejših.

Verbančič: Neurejena zdravstvena zavarovanja so problem

Da je življenje ranljivih skupin ljudi zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev vse težje, je potrdila tudi Martina Horvat, ki deluje na terenu kot patronažna medicinska sestra.

Direktorica lendavskega centra za socialno delo Erika Verbančič je opisala romsko realnost in njihovo "navezanost" na državne pomoči, posledice ob uveljavljanju nove socialne zakonodaje so vidne predvsem zaradi legalizacije hiš. "Romi so postali lastniki hiš, kar pomeni, da so nekateri seveda ostali brez denarnih socialnih pomoči. To nekateri Romi zdaj občutijo kot kazen, tisti, ki pa zemljišč niso odkupili, pa so po mnenju nekaterih "nagrajeni" z denarnimi socialnimi pomočmi." Tudi Verbančičeva je opozorila na problematiko v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, saj ga zaradi izgube denarne socialne pomoči veliko Romov nima urejenih.

Škrbič: Stopnja revščine v Pomurju se bo povečevala

Da je revščina v Sloveniji pereč problem, priča tudi podatek, da je lani Rdeči križ razdelil okrog 180 ton prehrane, sicer pa naj bi pod pragom revščine in socialne izključenosti živelo okrog 18 odstotkov Slovencev.

Ta odstotek je po mnenju Nade Škrbič, direktorice Centra za socialno delo Murska Sobota, v Pomurju še nekoliko višji. "Pričakujemo, da se bo stopnja revščine v našem okolju še povečala," je napovedala Škrbičeva. Kot je še dejala direktorica murskosoboškega centra za socialno delo, je v aktualni situaciji, ko se ljudje znajdejo v težkih življenjskih okoliščinah, centrom za socialno delo, še posebej murskosoboškemu, v precejšnjo pomoč tudi možnost izplačila izrednih socialnih pomoči z občinskega proračuna. "Letos smo v prvih treh mesecih leta izplačali okrog 300 izrednih denarnih socialnih pomoči," je povedala Škrbičeva.

Rudaš: Računalniki odločajo namesto ljudi

Po mnenju Darka Rudaša iz Foruma romskih svetnikov Slovenije, nova socialna zakonodaja poslabšuje položaj Romov. "Računalniški sistem, ki so ga uvedli ob novi socialni zakonodaji, socialnemu delavcu ne daje možnosti, da bi se odločil sam, ampak namesto njega »odloči« računalnik. Namesto ljudi torej odločajo računalniki, namesto o ljudeh se pogovarjamo o denarju," je bil kritičen Rudaš. Slednji je tudi mnenja, da so Romi v očeh delodajalcev že v naprej "etiketirani". "Predsodek delodajalcev do Romov je velik," meni Rudaš.

Sreš: Mladim diplomantom moramo aktivneje pomagati

Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, je izpostavila problematiko naraščanja dolgotrajno brezposelnih v Pomurju, hkrati pa postregla s podatki, da število zaposlitev v pomurski regiji v zadnjem obdobju narašča.

Na drugi strani je poudarila pomen aktivacije dolgotrajno brezposelnih, saj opažajo problem vključevanje omenjene skupine prebivalstva na trg dela. Na slednjem nič kaj dobro ne kaže tudi mladim diplomantom, ki bi jim po mnenju Sreševe morali do prvih poklicnih korakov pomagati z različnimi subvencijami za njihovo zaposlovanje. "Ko si mlad človek nabere nekaj delovnih izkušenj, potem naprej lažje najde zaposlitev," je med drugim še dejala direktorica murskosoboškega zavoda za zaposlovanje.