Stojan: Državo imamo zato, da ohranjamo inherentno svobodo

Ta vikend se je v Mariboru v organizaciji Mreže idej odvijala druga Akademija aktivnega državljanstva in podjetništva.

Uvodni del se je začel s pozdravom glavnega organizatorja Marka Borisa Andrijaniča, ki je spomnil, da so s to novo, nestrankarsko pobudo začeli že lani oktobra in da je bil od vsega začetka njen namen spodbujanje dialoga med mladimi o ključnih vprašanjih razvoja. Izpostavil je, da ne smemo in ne moremo pričakovati, da nas bo država izpolnjevala in osrečevala, ampak moramo za to poskrbeti sami.

Potrebujemo državo, ki bo služila državljanom, spodbujala in nagrajevala odličnost in zagotavljala enakost pred zakonom, državo, ki bo socialna, a ne državo socialne odvisnosti, je poudaril. Čas je, da prihodnost zamenja preteklost. Ne kažimo s prstom in sprejmimo izziv, postanimo oblikovali lastne prihodnosti.

Kangler: Politika mora znati prisluhniti mladim

Udeležence je pozdravil tudi mariborski župan Franc Kangler, ki je izrazil navdušenje, da si je Mreža idej za prizorišče 2. Akademije izbrala ravno Maribor. Ob tem je poudaril, da bomo uspešni tako v politiki kot v gospodarstvu, če bo politika znala prisluhniti mladim. Vendar pa so mladi velikokrat premalo zainteresirani za politiko in prihodnost. Odgovornost za to, kakšna bo prihodnost Slovenije, je tudi na vas, je dejal Kangler.

Trontelj: Razumeti moramo bistvo problemov

Čast otvoriti Akademijo pa je prippadla predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jožetu Trontlju. V svojem predavanju je izpostavil svobodo kot eno od najvišjih vrednot in hkrati opozoril na to, da ne more in ne sme biti brezmejna. Ravno nerazumevanje njenih meja po njegovem mnenju vodi v najbolj pošastne kršitve človekovih pravic, kakršne smo videli in smo jim še priča na vseh koncih sveta.

»Bojim se, da nas bodo vnuki in pravnuki preklinjali kot najbolj brezvestno, najbolj potratno in najbolj izkoriščevalsko generacijo doslej,« je dejal Trontelj in dodal, da je edina pot, če želimo preživeti kot vrsta, razumevanje bistva, globine in resnosti problemov, ki so pred nami, nato pa jih moramo začeti reševati. Zdaj smo po njegovem mnenju šele na začetku in pri poskusih razumevanja. Prav svetovna gospodarska in podnebna kriza sta pravi trenutek za takšen razmislek, meni. Svarila očitno sicer še niso dovolj prepričljiva, a kmalu bodo razmere postale tako jasne, da jih bodo dojeli tudi tisti z omejeno sposobnostjo, ki pa imajo marsikje moč odločanja.

Trontelj je še poudaril, da moramo spremeniti odnos do materialne lastnine, saj streženje tej želji ne vodi v srečo. Pomembni so namreč drugi elementi, kot je kakovostno šolstvo, zdravstvo, zdravi medčloveški odnosi. Ko bomo vse to razumeli, bo čas za nov svetovni red. 

Vikend predavanj in okroglih miz je otvoril novinar Večera in odličen poznavalec zgodovine ekonomije Jure Stojan, ki je govoril o tem, kakšne naloge naj bi v svobodni družbi opravljala država. Pri tem se je naslanjal predvsem na francoskega ekonomista Bastiata.

Svoboda ni nekaj, kar je dano od države

Konec 40. let 19. stoletja, ko je bil Bastiat, sicer izšolan trgovec, a brez formalne izobrazbe na ekonomskem področju, najbolj aktiven, je bil težak čas: predstavljajte si strah, s katerim se zbujaš, sprašuješ se, ali bo revolucija, kaj si bo izmislil parlament, ali bo vojna? Bastiat ni zdržal več in je spregovoril, očitno tako prepričljivo in uspešno, da je leta 1848 postal poslanec. Bil je velik zagovornik svobode in njegovi uvidi v ekonomijo so presegali njegov čas in moment.

Bil je tudi izrazit zagovornik prostega trga, kar je v tistem kontekstu pomenilo nasprotovanje carinam in drugim protekcionističnim politikam. Zanj je bila to oblika državne kraje, zakonsko utemeljene kraje. Bil je neizprosen nasprotnik socializma, prvih idej komunizma, anarhizma, kolektivizma, pa tudi interesov posebnih skupin velike industrije. Kot klasični liberalec je bil proti vsemu in vsakemu, ki je oporekal svobodi. Svoboda ni nekaj, kar je dano od države, kralja, vlade, ne pride tudi iz ljudstva, ampak obstaja že od prej, dana je človeštvu, da se lažje razvija. Nadrejena je kakršnim koli izumom in pogruntom, ki jih takšni in drugačni teoretiki skušajo določiti. Je tisto, zaradi česar lahko vlada mir med ljudmi.

Vprašanje je, ali svoboda potrebuje nekoga, da jo brani. Vloga države je, meni Bastiat, da skrbi za zakon. Državo imamo zato, da ohranjamo inherentno svobodo. Državo imamo tudi zato, da vzdržuje varnost med državljani in varnost pred drugimi državami, posreduje pa tudi v sporih na trgu. Ne gre za to, da zagotavlja nova delovna mesta, to bi namreč prineslo spet veliko krivic, meni Bastiat. Kaj bi se zgodilo s takšnim ukrepom na dolgi rok, je zelo vprašljivo.

So klaisčni liberalci utopisti?

Stojan se je v sodelovanju z udeleženci dotaknil številnih zanimivih vprašanj, denimo, zakaj klasični liberalci nasprotujejo močni državi. Imamo kakšno idejo? Da, res je. Temu se namreč reče napad na osebno svobodo. Vsakemu posamezniku je odvzeta možnost, da izkoristi znanje, ki ga ima, da zadovolji svoje potrebe. 

Foto: Mreža idej

Ali imajo ukrepi enake učinke na kratek in dolg rok? Seveda ne. Klasični liberalci v Franciji davnega tistega leta bi, denimo, vztrajali, naj vlada ne sprejme uredbe o maksimalni najemnini, ki jo ljudje plačujejo za stanovanje, v katerem živijo. Na prvi pogled ukrep namreč izgleda super, vendar je na dolgi rok vse prej kot to: zmanjka denarja za vzdrževanje, najemodajalci izgubijo interes in ne oddajajo več stanovanj, pojavi se siva ekonomija. Je sploh mogoče najti ukrepe, ki so dobri na kratek in na dolg rok, ostaja vprašanje. Kot tudi to, ali so klasični liberalci utopisti.