Alenka Kučan: Pomurje še kako potrebuje vseživljenjsko učenje

Ob Tednu vseživljenjskega učenja smo se pogovarjali z Alenko Kučan, direktorico Ljudske univerze Murska Sobota.

Letos poteka že 17. Teden vseživljenjskega učenja. Kako kot direktorica Ljudske univerze Murska Sobota opredeljujete pomen nenehnega učenja?

Vseživljenjsko učenje v današnji družbi sprememb pridobiva na svojem pomenu. Učimo se v vseh vlogah ki jih prevzemamo v življenju: kot posamezniki, člani družine, kolektiva, skupnosti ... Učimo se v vseh starostnih obdobjih. Od otroštva do starosti. Ker se naše obdobje aktivnega življenja in vključevanja v strokovna, socialna in druga okolja vedno bolj podaljšuje, je učenje postalo stalnica, ki nas spremlja na naši celotni življenjski poti.

LU MS velja za enega najpomembnejših koordinatorjev TVU. Kako se konkretno vključujete v projekte TVU?

V TVU se vključujemo že od leta 1997. Delujemo kot en od štirih območnih koordinatorjev, ki promovirajo in približujejo učenje in izobraževanje širokemu krogu prebivalcev našega Pomurja. To pomeni, da koordiniramo delo več kot 40 izvajalcev, skrbimo za razvoj in izpeljavo aktivnosti, skupno informiranje in medijsko promocijo, ter povezovanje in usklajevanje aktivnosti z nacionalnim koordinatorjem – Andragoškim centrom Slovenije.

Letos nas je doletela posebna čast, saj smo kot prepoznavni, zanesljivi, strokovni in zavzeti koordinatorji in izvajalci prireditev, bili izbrani za soorganizatorja prireditve  Nacionalnega odprtja TVU, ki je potekala 11. maja v Murski Soboti.

Na kakšen način v LU MS tudi med samim letom, ne samo v času TVU, delujete na področju vseživljenjskega učenja?

Ljudska univerza Murska Sobota ponuja široko paleto različnih izobraževalnih programov, projektov in dogodkov. Pri nas se učijo otroci, v predšolskem in osnovnošolskem obdobju tudi v posebnih programih spodbujanja pismenosti skupno s starši, mladostniki v programih ki vodijo k uspešnejšemu vključevanju v izobraževanje, poklic, družbo ali bogatijo njihova jezikovna znanja … Skratka, udeleženci vseh starosti pridobivajo izobrazbo, izpopolnjujejo svoje znanje računalništva, ustvarjajo v študijskih krožkih, se samostojno učijo na Točkah vseživljenjskega učenja ali v Središču za samostojno učenje, pridobivajo nove veščine, se usposabljajo za opravljanje raznih del, sodelujejo v programih neformalnega izobraževanja in pridobivanja temeljnih kompetenc ... Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje imajo pri nas svoj kotiček za delo in učenje in so zvesti obiskovalci naših programov, ki jih pripravljamo glede na njihove interese.

V okviru Centra za vseživljenjsko izobraževanje naši sodelavci iz Svetovalnega središča skrbijo za informiranje, svetovanje in pomoč pri učenju.

Pripravljamo pa seveda še številna krajša predavanja ali tematske delavnice, kot so npr. predavanja s področja zdravja, učenje učenja, hitro branje, delovna zakonodaja, filcanje …

Kateri so letošnji najpomembnejši projekti na področju TVU?

V  letošnjem letu smo na rdečo nit našega TVU nanizali prireditve namenjene starejšim odraslim, saj je leto 2012 Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

V ta namen bomo v tednu od 14. do 18. maja vsak dan organizirali vsaj eno dejavnost za to populacijo. Prireditve so  namenjene predstavitvi načinov in možnosti za ohranjanje tako mentalne kot fizične aktivnosti starejših in vključujejo predavanja, ples, rekreacijo v naravi, miselne igre, klepetanje v angleščini …

Ob tem pa imamo še veliko število drugih spremljevalnih prireditev, kot je na primer predstavite filma z naslovom One point two, ki so ga ustvarili naši PUM-ovci, predstavitve študijskih krožkov in ostalih programov, razstave …

Ljudska univerza Murska Sobota je bila letos izbrana za soorganizatorja prireditve Nacionalno odprtje TVU v Murski Soboti.

Kakšen pomen ima vseživljenjsko učenje konkretno za osebe v pomurski regiji? Menite, da se Pomurci tega pomena dovolj dobro zavedamo?

Pomurska regija kot regija z velikim številom brezposelnih, nizko izobraženih in socialno izključenih prebivalcev, še kako potrebuje vseživljenjsko učenje za izboljšanje takega stanja.

Priložnosti za pridobivanje izobrazbe in poklica, dokazovanje znanja z nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, usposabljanje za opravljanje raznih del glede na potrebe gospodarstva, delavnice za prepoznavanje lastnih potencialov, spodbujanje kreativnosti in inovativnosti, pridobivanje temeljnih kompetenc potrebnih za uspešno konkuriranje na trgu dela in osebnostni razvoj … bi moralo prepoznati, ozavestiti in izkoristiti  več ljudi.

Če nam je naše znanje danes še zadosti, je lahko že jutri premalo za reševanje novih izzivov in situacij … Zato menim, da bi vseživljenjsko učenje moralo postati stalni spremljevalec prebivalcev naše regije.

V katere programe se vključuje največ posameznikov ter kakšni sta v povprečju njihova starost in izobrazba?

Gledano povprečno, se v programe ki jih ponujamo, zaradi njihove raznolikosti, seveda  vključujejo tudi zelo različni udeleženci. Tako po starosti, izobrazbi in predznanju, kakor tudi po motivaciji.

Največje povpraševanje je še zmeraj za učenje računalništva in sicer predvsem pri starejših odraslih, tistih ki so se izobraževali in opravljali poklic pred »računalniško ero«, tistih ki v svojem poklicu niso vezani na delo z IKT in tistih, ki preprosto želijo slediti vsem novostim  na področju računalništva, posebej na področju socialnih omrežij in sodobnih načinov komuniciranja. Številnost vključevanja v te programe pogojuje tudi dejstvo, da je večina teh usposabljanj za udeležence brezplačnih.

Ste zadovoljni z odstotkom vključenosti učečih se odraslih v formalno oz. neformalno izobraževanje?

V strategiji Evropa 2020 je eden od zapisanih strateških ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja bil,  povprečno vsaj 15 % odraslih udeleženih v vseživljenjskem učenju.V Sloveniji je bilo v vseživljenjsko učenje v letu 2010 vključenih 16 % odraslih. Cilj izobraževanja  2020 smo torej že presegli.

Težko pa je govoriti o zadovoljstvu na regijski ravni.  Prav gotovo bo potrebno v prihodnje učenje in izobraževanje še bolj približati določenim ciljnim skupinam. Pri tem imam v mislih tako vsebine, kot tudi metode in lokacije izvajanja programov.

Lahko napoveste, kaj se bo na področju vseživljenjskega učenja dogajalo v prihodnjih letih?

Kaj takega je zelo težko napovedati. Menim pa, da bodo izzivi, ki jih predstavljajo demografske spremembe in stalna potreba po posodabljanju znanja zaradi spreminjajočih se gospodarskih in socialnih razmer, pogojevali vseživljenjski pristop k izobraževanju, ter bolj odprto in odzivno izobraževanje.

Še spodbuda za vse učenja željne ob Tednu vseživljenjskega učenja?  

V povezavi z vseživljenjskim učenjem se rada spomnim kitajskega reka, ki pravi nekako tako: »Učenje je kot veslanje proti toku. Če se ustaviš – te odnese nazaj«. Tega se moramo zavedati tako posamezniki, kot tudi tisti, ki vplivajo na razvoj izobraževalnih dejavnosti na lokalnih in državnih ravneh. Znanje je edino bogastvo, ki nam in zanamcem zagotavlja zdravo, kakovostno, ustvarjalno in celovito življenje.

Koledar dogodkov za starejše odrasle v organizaciji LU MS:

Torek 15. 5. 2012, 9.00, Ljudska univerza Murska Sobota

Ples za aktivnost telesa in duha – novi plesni koraki, s plesnim vaditeljem plesne šole ZEKO. Novo gibanje, nova koordinacija, nova glasba, aktivno sodelovanje, …

"Le malo aktivnosti tako stimulira možgane kot ples," pravi Daniel Amen, strokovnjak za možgane in zdravnik. Ples zahteva dobro koordinacijo, organizacijo in presojo, za to pa je treba napeti možgane. Pri plesu se moramo gibati po glasbi, misliti na gibe, korake, držo ... Skratka, ples zahteva celega človeka in veliko miselne stimulacije.

Sreda 16. 5. 2012, 9.00, Športni park Fazanerija

Telovadba in gibanje – za boljši spomin. Telovadba in gibanje pomagata pri obnavljanju celic, tudi v delu možganov, ki skrbi za naš spomin. Raziskovalci ameriške univerze Columbia poudarjajo, da vsaka redna vadba prekrvavi naše možgane in pospeši izdelavo nevronov.

Četrtek 17. 5. 2012, 10.00, Ljudska univerza Murska Sobota

Razmigaj, razmisli in zmagaj. Za vedno aktivne in delujoče možgane morate z leti vedno več narediti. Strokovnjaki pravijo, da s pravimi vajami lahko 'pomladimo' možgane tudi za deset let in več. Na delavnici boste spoznali načine in možnosti vadbe za razmislek, reševanje logičnih nalog, uporabo računalnika  za možgansko telovadbo …

Petek 18. 5. 2012, 10.00, Ljudska univerza Murska Sobota

Klepetajmo v angleščini. Znanje tujih jezikov spodbuja aktivnost možganov in upočasnjuje demenco. Če pa ob tem lahko poklepetamo z Angležinjo in spoznamo drugačne poglede na našo vsakdanjost, je učenje še toliko bolj prijetno