Groziti novinarju s tožbo je enako kot mahati biku z rdečo zastavico

Okroglo mizo o medijih v okviru Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva v Mariboru ta vikend so otvorili z zgodbo, svežo kot žemljice, ki smo jih imeli za zajtrk. 

Na okrogli mizi o medijih so sodelovali Bojan Požar, urednik Pozareport.si, Simona Toplak, urednica na Financah, ter Uroš Urbanija, nekdanji urednik portala MMC, ki zdaj odhaja na Siol.net.

Urbanija: V primeru poleta Janeza Janše je šlo za zlorabo novinarskih standardov

Je zgodba o Janezu Janši in potovanju z zasebnim letalom na dopust zgodba ali ni? Požar je prepričan, da je. "Vse, kar se dogaja okrog njega, je zgodba. Če bi bili normalna medijska država, bi vsi vedeli, kdo kam hodi na dopust in s kakšnim letalom. Ta dotična je mogoče malo bolj zanimiva, ni pa velika zgodba," je prepričan.

Toplakova je dodala, da zgodba očitno je velika, glede na zanimanje medijev, Urbanija pa je izpostavil, da je težava v tem, da bi se morali prej vprašati o novinarjih in medijih, ki pišejo zgodbe tako na prvo žogo, kot je bila napisana ta, in nato jih še vsi povzamejo. Po njegovem gre za zlorabo novinarskih standardov.

V Sloveniji se je zgodila pluralizacija medijev 

Zdaj že nekdanji urednik portala MMC sicer meni, da se je v zadnjih letih zgodil velik premik, saj se je medijski prostor tako pluraliziral, da nihče ni več nedotakljiv. Vedno se najde nekdo, ki bo napadel določenega politika. Ki si to zasluži, seveda. A po drugi strani je res tudi to, da imamo v Sloveniji nekakšno kolektivno novinarsko slabo vest glede poročanja in razkrivanja spolnih škandalov. A dejstvo je, da imajo vsi spolni škandali, ki so povezani s politiki, neposreden vpliv na politiko, opozarja Požar.

In medtem ko pišemo o Clintonu, Berlusconiju in mnogih drugih, imamo, kar se tiče slovenskih politikov, občutek, da tu ne gre za javni interes, ampak za rumeno radovednost in senzacionalizem, pa tudi samocenzuro.

Kako mediji "trgujejo" z informacijami

In ko smo že pri sočnih zgodbah, kako je s plačevanjem za informacije? Toplakova je dejala, da so res dvakrat plačali za neke dokumente, a njihovo razkritje ni bilo noben watergate. Požar je dejal, da je največ plačal za nek video o ropu SKB, a ga potem sploh ni dobil. Seveda tudi ne gre vedno za denar. Včasih je dogovor takšen, da se uredniku javi nekdo, ki si želi preprečiti objavo določene zgodbe in v zameno ponuja neko drugo. "Sam sem pripravljen popustiti pri manjših zgodbah, če v zameno dobim nekaj večjega," je povedal Požar.

Kaj pa pritiski? Seveda jih je veliko, o tem so se strinjali vsi. Informacija nikoli ne pride do tebe, razen če ni v ozadju nek interes, je dejala Toplakova.

Foto: Mreža idej

Interesi pa so veliki tudi, ko gre za preprečevanje objave. Vsak novinar ima kakšno grožnjo, tudi s smrtjo. A groziti novinarju s tožbo je enako kot mahati biku z rdečo zastavico, je še dejala urednica Financ. Dokler pač pišeš, ker veš, da je nekaj javni interes, in dokler pišeš v skladu z zakoni in standardi, grožnje nimajo pomena. Je pa res, da ko se pojavi napaka, je na mestu popravek. A spet po drugi strani, opozarja Toplakova, je popravek pri nas dobil funkcijo discipliniranja medijev.