Židan: Češki minister mi ni verjel, da imam tako majhno plačo

Debato na okrogli mizi o izzivih varčevanja in možnosti spodbujanja gospodarske rasti v okviru Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva minuli vikend v Mariboru so začeli, kot se spodobi, z najbolj aktualno temo – še svežim zakonom o uravnoteženju javnih financ.

So poslanci sploh vedeli, za kaj so glasovali, glede na kompleksnost tega predloga in hitrost sprejemanja? Nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je v vsem tem cirkusu presenetila predvsem želja po ustvarjanju izrednih razmer, saj so bili ukrepi v predlogu zakona ne le napačni, ampak tudi neusklajeni. Je pa pozitivno, da je Virantovi plačni reformi odklenkalo, še meni.

Igor Masten z ekonomske fakultete medtem meni, da je bilo v vsakem primeru jasno, da zakon sprejet bo. In to tudi, če bi bila potrebna dvotretjinska večina, saj bi v tem primeru poslanci SD glasovali za, je zbodel Židana. Poslanci SD imamo različna mnenja, včasih se uskladimo, včasih ne, v tem primeru pa je večina poslansec poslanske skupine glasovala za zaradi varovanja integritete predsednika stranke, ki se je zavzel za sprejem zakona, je bil odločen Židan. Glede zlatega pravila je zadržan, saj da ne bo imelo operativnega učinka. Namesto spreminjanja ustave na tem mestu bi se morali lotiti revizije referendumske zakonodaje, je še dodal.

Masten je opozoril, da je situacija resna. Že tretji kvartal smo v tehnični recesiji in obeti niso dobri. V Sloveniji imamo namreč velik šok povpraševanja in negativen trend na ponudbeni strani. Zagotoviti moramo ali vire za potrošnjo ali pa morajo izdatki navzdol. Kar se tiče sprejetega zakona, to kaže na določen uspeh, ki pa je bolj ali manj kozmetičen. Dosežen je dogovor s sindikati, referenduma očitno ne bo, in to je zelo dobro. Dejstvo pa ostaja, pravi Masten, da finančna luknja s tem ni povsem izginila in prej ali slej jo bo treba zakrpati. Kje bomo našli denar?

Franci Pliberšek (MIK Celje) je imel za izboljšanje stanja Slovenije poseben recept. No, pravzaprav tri. Načelo ZKP, kar pomeni zdrava kmečka pamet, SDS, ne, ne gre za promocijo stranke, ampak načelo strasti, discipline in skromnosti ter načelo VOZ – varnost, odgovornost in zaupanje. Poleg tega naj politiki prenehajo napihovat svoj ego, ampak začnejo delovati v dobro državljanov.

Seveda nismo mogli mimo javnega sektorja. Ljudje sovražimo javni sektor, ne vemo, kaj bi z njim, je bil neposreden Židan. Z govori o odpuščanju v javnem sektorju sicer hitro zbereš pike pri ljudeh, a za vsako državo je vitalnega pomena, da ima strokovno in kakovostno uradništvo. To ve tudi Evropska unija, čeprav zahteva zmanjšanje javnega sektorja, a hkrati deli klofute, če se število zaposlenih na nekaterih področjih preveč zmanjša. Primer tega je, tako Židan, opozorilo, da nimamo dovolj ljudi zaposlenih na področju kakovosti hrane in agenciji za kmetijstvo, zaradi česar smo se morali zavezati, da tam ne bo odpuščanj.

Pliberšek se je, kot nekdo, ki prihaja iz realnega sektorja, obregnil ob sindikate. Po njegovem jim je treba odvzeti določeno moč, saj ne delujejo nujno v skladu s svojo bazo. »V našem podjetju ni sindikatov, je pa lastnik podjetja največji sindikalist,« je dejal Pliberšek. Kar delavci hočejo in potrebujejo, je čim večji dobiček, ki se prelije v njihove plače, in dobri odnosi na delovnem mestu. Tudi v javnem sektorju bi z nekaj spodbudami in nekaj prerazporejanji imeli srečne zaposlene in srečen javni sektor, je prepričan. Ne ker se ga ne moremo rešiti, ampak zato, ker ga potrebujemo in potrebuje ga tudi realni sektor. Trenutno je vse obrnjeno na glavo, so se strinjali gostje.

Foto: Mreža idej

Smešno je namreč, da ima minister za delo, družino in socialne zadeve neto plačo 2700 evrov, kar je med najnižjimi ministrskimi plačami v Uniji, ali pa to, da ima predsednik vlade nekajkrat nižjo plačo kot uspešen podjetnik. Tudi Židan je ob tem potarnal, da mu češki kolega, ko je bil v prejšnjem mandatu kmetijski minister, ni verjel, ko sta začela primerjati številke. Je odgovornost res toliko manjša? Oziroma, ali je sploh?

Bi kaj rešil dvig DDV? Nad tem nihče ni bil ravno navdušen. Dvig za dve točki bi bil še sprejemljiv, mogoče bi celo kaj rešil, meni Židan, ki pa se boji, da bi se nam zgodila »španska negativna spirala«. Gre za psihološki učinek takšnega ukrepa, ko gospodinjstva začnejo pretirano zategovati pas, s čimer se zmanjša povpraševanje in to se seveda pozna na proračunu. S tem se je strinjal tudi Masten, ki opozarja, da takšen ukrep najbolj prizadane socialno najšibkejše. Tudi sicer se mu to v času že tako šibkega povpraševanja ne zdi pametna poteza, saj v maloprodajo ni veliko prostora za višanje cen in zato bi se breme preneslo vse do osnovnih producentov. Ker dejstvo je, da na koncu dneva to nekdo mora plačati.

Kje je potem rešitev? Sprostimo birokracijske krče, reformirajmo in izboljšajmo visoko šolstvo, sprejmimo strukturne reforme, predvsem pa – kuhajmo po treh receptih Francija Pliberška.