V Turnišču z mešanimi občutki pričakujejo sestre Klarise

V Turnišču se pospešeno obnavlja samostan sredi vasi, ki je dolga leta propadal. Murskosoboška škofija se je namreč odločila, da bodo v samostan prišle nune in sicer sestre Klarise. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za zaprti red, ki je lociran ponavadi nekje na samem, načrtovani pa so tudi določeni posegi v prostor, ki bodo izstopali s svojo zunanjostjo, zaradi česar potekajo vroče debate.

Za mnenje, kako sprejemajo občani Turnišča prihod sester Klaris, smo zaprosili župana Slavka Režonjo, ki nam je dejal naslednje: "Na osnovi predstavitve projekta in razgovora z župnikom pričakujemo v obnovljenem samostanu namestitev sedmih sester Klaris. Mnenja občanov o tem, da bo v naselju samostan so deljena približno tako kot o vsaki zadevi v občini in državi. Glede na razpravo, ki je potekala v občinskem svetu pa lahko ugotovim, da je  večinsko mnenje naklonjeno prihodu sester v naš kraj," pravi Režonja.

Tudi sam je pričakoval samostan odprtega tipa

Kakšno pa je njegovo osebno mnenje? "Moji občutki ob tem so mešani. Veseli me, da se je končno našla rešitev za obnovo objekta, kar si je Občina Turnišče ob sodelovanju z župnijskim uradom prizadevala vsaj že dvajset let. Sam sem ob informaciji, da se bo obnavljal objekt za prvotne namene pričakoval, da bo samostan odprtega tipa, saj bi aktivnejša vloga sester in njihova fizična prisotnost v občini z družbeno aktivnimi programi prišla prav," odgovarja turniški župan.

V nadaljevanju doda, da najstarejši in najreprezentativnejši objekt v vasi priča o vlogi Turnišča v okolju skozi zgodovino. Ob glavni cesti v vasi so po njegovem mnenju v preteklosti zanemarili občutek do svojih korenin in da praktično več ni objekta, ki bi potrdil zgodbo o Varašu o trgu in posebnih pravicah naselja na katere so vsi ponosni in jih radi poudarjamo. V vseh teh letih se niso našla finančna sredstva za obnovo objekta, v skladu s strogimi navodili in kontroli Zavoda za spomeniško varstvo. Zato ga veseli, da so za obnovo objekta sedaj sredstva, ki ne bremenijo neposredno občinskega proračuna in občanov.

Cerkev kot lastnik ima pravice na svojem zemljišču in prostorih kot vsak občan ali drugi lastnik

Mnogim se zdi sporno, da bodo sestre Klarise umeščene na sredo vasi, kaj pa o tem misli leta 2010 izvoljen župan? "Urejanje prostora ureja naš OPN in v tem delu je opredeljena tudi gradnja, obnova oziroma nasploh sakralna dejavnost. Prostor samostana in okolice je spomeniško varovan, zato so vsi posegi v ta prostor strogo nadzorovani s strani Zavoda za spomeniško varstvo. Pri razmišljanju kaj pravzaprav tu urediti smo ugotavljali, da ni mogoča stanovanjska gradnja, niti gradnja v ekonomske namene - trgovine ali podobno kot so bile zamisli," pove Režonja.

Slavko Režonja

Župan še pove, da je samostan v lasti Rimokatoliške cerkve in je na prvotni lokaciji, samo naselje se je razvijalo praktično okrog njega kot osrednjega objekta, zato je ostal ujet v samem središču naselja. "Cerkev kot lastnik ima v veliki meri pravico na svojem zemljišču in prostorih kot vsak občan ali drugi lastnik v skladu s pridobljenimi dovoljenji urejati prostor in objekt ter izvajati dovoljeno dejavnost. Zato je moje mnenje o tem, ali je to primerno ali ne, nerelevantno, saj to opredeljujejo ustrezni akti. Pravzaprav v naši občini, ki je v veliki meri obdana z njivami in kjer vsak kvadratni meter spremembe namebnosti drago stane ter mu težko sploh spremenimo namen ne vidim druge možnosti kot, da so vsi objekti stisnjeni v  naseljih. To nam vsiljujejo državni organi tudi glede industrijske cone," razloži Režonja.

Dvometrski zid bo, vendar bo ta zid v bistvu ograja

To pa še ni vse. Poleg tega, da se sestre Klarise sploh ne bodo pojavljale v javnosti, se pojavljajo govorice o dva metra visokem zidu, ki bi onemogočal poglede proti samostanu. Krešejo se mnenja, da bo to spremenilo, pokvarilo izgled vasi. Ali te govorice držijo in kakšno je mnenje župana o tem? "Govorice o dvometrskem zidu lahko potrdim. Najprej bi rad izpostavil, da je ta zid v bistvu ograja. O ograjah in strehah smo obširno razpravljali na seji občinskega sveta pri predlogu sprememb OPN-ja, ker je bilo veliko pobud občanov o sprostitvi strogih predpisov glede ograj in streh. Tudi v tem primeru je najboljši dokaz nedoslednosti in dvojnih meril vožnja skozi naša naselja, kjer opazimo številna kršenja odloka. O tem sem posebej opozoril občane v zadnjem glasilu. Na občinskem svetu smo posebej obravnavali vlogo župnije o gradnji omenjene zidane ograje in z večino glasov sveta soglašali z ograjo.

Ocenjujem, da gre za kompromis med dodano vrednostjo, ki jo obnova objekta prispeva in posegom v okolje. Vsekakor bi takšen objekt kjer koli v naravi v našem okolju še bolj izstopal. Starejši občani se podobnega zidu ob istem objektu še spominjajo. Tudi v zgoščenih urbanih mestnih naseljih vidimo podobne zidove, ki obdajajo objekte kulturne in zgodovinske vrednosti in jaz v tem objektu vidim predvsem to. Tu niso izjema naša mesta Maribor, Ljubljana, da ne govorimo o evropskih prestolnicah Londonu, Dunaju, Budimpešti, Rimu," umirja razgrete občane Režonja.

OGLEJTE SI TUDI: