Peter Polanič: Nikoli nisem izkoristil vpliva svojega očeta

Sin enega izmed najbogatejših in vplivnih Pomurcev Stanka Polaniča je pred kratkim postal predsednik uprave Panvite. Meni, da odhod njegovega predhodnika Dejana Židana na kmetijsko ministrstvo za Panvito ni prednost. Z govoricami o nedotakljivosti družinskega imperija Polanič v Pomurju se ne ukvarja, prav tako meni, da s kapitalizmom ni nič narobe.

V kakšnem stanju je trenutno Skupina Panvita?

Skupina Panvita je v relativno dobrem stanju. Že zadnjih pet let konstantno rastemo in tako je tudi v letošnjem letu. Tudi posamezne dejavnosti, razen prašičereje iz že znanih razlogov, so v skladu z našimi pričakovanji in situacijo na trgu. V številkah povedano imamo v prvih šestih mesecih napram lanskemu letu šest odstotno rast skupnih prihodkov, sicer poslujemo z izgubo, vendar je le-ta na račun prašičereje. Generalno gledano pa mislim, da se bo v drugem polletju stvar obrnila na bolje, tako da bi leto morali zaključiti v skladu s poslovnim načrtom.

Kako uspešna je za zdaj sanacija prašičerejske panoge?

Sanacija prašičereje, kar se tiče številk v osnovni čredi, številu zaposlenih in ostalih točkah sanacijskega načrta, je več ali manj končana, v juliju bodo odšli zadnji ljudje, ki se jim je iztekel odpovedni rok. Tehnološki parametri same reje se izboljšujejo, res pa je, da posledice te bolezni absolutno še niso v celoti odpravljene in tudi mislim, da zaradi težavnosti bolezni tekom tega leta še ne bodo. Rezultati v zadnjih dveh mesecih so dokaj vzpodbudni in kažejo optimističen pogled za naprej.

Dejan Židan, vaš predhodnik na čelu Panvite, je nedavno postal novi kmetijski minister. Je Panvita zaradi tega v prednostnem položaju napram ostalim?

Moram priznati, da me osebno to moti, ko me ljudje sprašujejo, če je odhod Dejana na ministrstvo prednost za Panvito. Po mojem to ni prednost, ampak celo slabost, ker zagotovo tudi on ne bo dovolil, da bi Panviti dal pri kakšni mejni odločitvi prav ali ne prav, ker mu bodo vsi, kar se tega tiče, gledali veliko bolj pod prste kot pri kakšnem drugem podjetju. Je pa odhod Dejana na kmetijsko ministrstvo velika prednost za slovensko kmetijstvo in agroživilski sektor, ker je strokovnjak s tega področja in ima izkušnje iz gospodarstva.

Kako je zaživel proizvodni obrat v Kromberku, ki je bil prej v domeni MIP-a?

Obrat v Kromberku je zaživel sorazmerno dobro, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da teh izdelkov dobrih šest mesecev sploh ni bilo na policah. Ta preboj je narejen, sam obseg proizvodnje pa ni tak, kot smo ga pričakovali ali bi si ga želeli. Vedeti je potrebno, da imamo mi ta obrat samo v najemu, enkrat smo šestmesečni najem že podaljšali in ga bomo oktobra še drugič podaljšali. To pa so kratka obdobja, ki nam ne omogočajo, da bi s partnerji sklepali dolgoročne pogodbe, ker ne vemo, če nam bo uspelo to premoženje iz stečajne mase kupiti ali ne.

Pomurje ima največjo brezposelnost, ob tem pa že nekaj časa sameva Pomurka. Bi lahko bil projekt njene oživitve izziv za Panvito?

Projekt oživitve Pomurke ni bil in nikoli ne bo projekt Panvite, ker mi enostavno v ta projekt ne verjamemo. Že velikokrat smo povedali, da nas Pomurka ne zanima, ker gre v bistvu po konceptu za dokaj podobno tovarno mesnih izdelkov, kot je naša v Gornji Radgoni, in bi bilo dokaj neresno do zaposlenih, naših lastnikov in v končni fazi tudi do lokalnega okolja, da bi se lotevali nekega projekta, v katerega ne verjamemo in za katerega smo prepričani, da neke prihodnosti, vsaj znotraj Panvite, nima.

Vinogradniška dejavnost Marof se uspešno razvija. Razmišljate o tem, da bi jo razširili še na turistično dejavnost?

Vinogradništvo se res dokaj dobro razvija, več ali manj dosegamo rezultate, ki smo si jih pred investicijo zamislili. Potrditev, da je naša usmeritev prava, smo dobili na razno raznih ocenjevanjih vin po svetu. Kar se tiče turistične dejavnosti, ni vse odvisno samo od nas, ker takega projekta ne mi ne kdorkoli drug ne more izpeljati izključno s svojim denarjem, saj so to projekti, ki niso dovolj dobičkonosni. Tako da je dosti odvisno tudi od tega, kako uspešni bomo pri pridobivanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov.

V času krize se pojavljajo ideje o 'menjavi' sistema. Menite, da je kapitalizem v stanju, kot je sedaj, potreben korenitih sprememb?

Jaz mislim, da s sedanjim sistemom ni nič narobe. Vsi sistemi, ki smo jih imeli skozi zgodovino, so bili podvrženi človeku in njegovim lastnostim. Takšen sistem, ki ga človek na takšen ali drugačen način ne bi izkoristil v svojo korist, mislim, da ne obstaja.

Kako dojemate svojo družbeno vlogo, ki ste jo kot sin vplivnega in bogatega očeta »podedovali« v Prekmurju?

Sam o sebi nimam mnenja, da bi imel neko družbeno vlogo v lokalnem okolju, tako da se s temi stvarmi tudi ne obremenjujem in ne ukvarjam.

Torej nimate občutka, da vas ljudje dojemajo drugače?

Tako kot vsak človek imam svoj krog ljudi in prijateljev, v katerem se počutim dobro. Nimam občutka, da bi me ti ljudje zaradi mojega priimka dojemali drugače. Kako pa me dojemajo ljudje, ki jih ne poznam, pa mi je v končni fazi vseeno.

Za vaš imperij v Pomurju se zdi, da je v nekakšnem statusu nedotakljivosti. Se strinjate, da vas je kapital, ki ga posedujete, in vpliv, ki se je razvil skozi mrežo vaših družb, postavil v status nedotakljivosti?

Absolutno nimam tega občutka nedotakljivosti, niti ne vem, zakaj naj bi ga imel. To so bolj občutki ljudi, ki so nedorasli sami sebi in ki so verjetno v svojem evolucijskem razvoju ostali na določeni stopnji. Kolikor vem, imamo pravno državo in demokracijo, tako da veljajo neki zakoni in norme za vse ljudi, in ne verjamem, da je lahko nekdo v takem sistemu nedotakljiv.

Ste skozi vašo dosedanjo kariero kadarkoli izkoristili vpliv vašega očeta?

Če k temu štejemo, da sem se zaposlil v domačem podjetju, lahko rečemo, da sem izkoristil vpliv očeta, ker se mogoče drugače ne bi mogel tam zaposliti. Drugače pa ne, nikoli.

Zanimivo je, da ste tudi registrirani kot FIFA menedžer. Se ukvarjate kaj s to nogometno dejavnostjo?

S tem se nisem nikoli ukvarjal. Zgodba, kako sem to postal, pa je povezana z našim vlaganjem v nogometni klub Mura 05. Leta 2005 je Mednarodna nogometna zveza sprejela neka pravila, da morajo igralci imeti menedžerja, in če želiš postati menedžer, so relativno stroga pravila, opraviti pa moraš ene izpite, ki se jih da naučiti. Bistveno je, da mora vsak menedžer imeti za sabo bančno garancijo v višini 500 tisoč švicarskih frankov. Takrat smo si mislili, da če že moramo to garancijo dati, jo damo nekomu domačemu, kot pa podpišemo pogodbo s kakšnim tujim menedžerjem. Poudarjam, da se nisem nikoli in ne verjamem, da se bom kdajkoli ukvarjal s to dejavnostjo.

Zaradi določenih nesoglasij se je Intering Holding, v katerega spada tudi Panvita, umaknil iz nogometnega kluba Mura 05. Bi sama Panvita vseeno bila pripravljena pomagati murskosoboškemu klubu priti nazaj v prvo ligo?

To so stvari, ki se urejajo na nivoju Intering Holdinga in mi smo se odločili, da v projektu soboškega nogometa več ne bomo sodelovali. Kljub temu da se je menjala uprava, še vedno vztrajamo pri tej odločitvi. V končni fazi imamo kar nekaj drugih projektov, ki so sorazmerno uspešni. Tu je sponzorstvo odbojke, smo tudi generalni sponzor atletike, squash ekipe in šahovskega kluba. Podpiramo en kup športnih dejavnosti, v katerih tudi igralci dosegajo sorazmerno dobre rezultate, čeprav le-ti niso glavnega pomena. Na ta način damo mladim priložnost, da se ukvarjajo s športi, ki jih zanimajo, in na ta način jih mogoče umaknemo iz nevarnosti.

Vseeno pa je nogomet zagotovo šport številka ena ...

To je res, ampak moje trdno prepričanje je vedno bilo in še vedno je, da nogomet v Sloveniji na takšnih temeljih, kot je trenutno postavljen, prihodnosti nima. Kakorkoli da reprezentanca dosega dobre rezultate, si v slovenskem gospodarstvu težko predstavljam, da si mi lahko privoščimo neke profesionalne ekipe. Če pa bi se to postavilo na neke polprofesionalne temelje, kot je večina klubov recimo na Norveškem, je pa to že druga zgodba, ki se verjetno da na nek način obvladovati.

Del intervjuja je bil objavljen v prvi številki novega pomurskega časopisa NovINe.