Uroš Potočnik: Ljubezen do konj in izzivi vzdržljivostnega jahanja

Uroš Potočnik, 32-letni ljubitelj konj in jahanja, prihaja iz vasi Nuskova v občini Rogašovci. Živi skupaj s svojo partnerko in številnimi živalmi, ki so pomemben del njegovega vsakdanjika.

Kako ste se odločili za jahanje in kaj vas je pripeljalo do tega športa?

Moj prvi stik s konji sega v otroštvo, saj je bil prvi konj v naši hiši prisoten že pol leta po mojem rojstvu. Z konji živim praktično vse življenje, saj sem že kot otrok začel jahati pod nadzorom staršev. Kmalu je naša čreda narasla na štiri konje, pri 15 letih pa sem dobil svojega prvega konja, kar je bil zame velik izziv in odgovornost. Ljubezen do konj in jahanja je postala še močnejša, ko sem napolnil 15 let. Zdaj imam z punco skupaj 15 konj.

Kako pa ste prešli od običajnega jahanja k vzdržljivostnemu jahanju? Kaj je pritegnilo vašo pozornost k temu posebnemu področju?

Za vzdržljivostno jahanje sem se navdušil predvsem zaradi moje partnerke, ki je že tekmovala, preden sva se spoznala. Ta šport mi je všeč, ker zahteva veliko časa in pozornosti, ki jo preživiš z konjem. Pomembno je vzpostaviti dober odnos s konjem, ga pravilno skrbeti, urejati kopita, korekcijo zob, kiropraktiko in zagotavljati pravilno prehrano ter ustrezen pašnik. Skrb za konja je ključnega pomena za uspešno tekmovanje.

Nedavno ste sodelovali na tekmovanju Endurance AlUla v Savdski Arabiji. Kako je prišlo do te priložnosti in kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu na tekmovanje?

Na to tekmo sem bil povabljen, da jaham za domačine z njihovim konjem. To je bila zame nova izkušnja, saj take priložnosti ne dobiš vsak dan. Tekmovanje je omejeno na število domačih tekmovalcev, zato iščejo tekmovalce iz drugih držav. Seveda je potrebno imeti opravljene kvalifikacije, ki jih imam. Moji vtisi so zelo pozitivni – domačini so me lepo sprejeli in poskrbeli za mene. Tekmovanje z najboljšimi konji in tekmovalci na svetu je bilo izjemno.

Tekma je potekala v puščavskem terenu na razdalji 120 kilometrov. Kako ste se fizično in psihično pripravili na tako zahteven preizkus?

Na priprave nisem imel veliko časa, saj sem vabilo prejel le štiri tedne pred dirko. Vse sem moral hitro urediti – prijaviti se na tekmo, urediti potovanje, vizum in druge logistične zadeve. Vedel sem, da bomo jahali po pesku, vendar nisem imel povsem jasne predstave o tem, kaj me čaka.

Vemo, da je bila konkurenca močna in pogoji zahtevni. Katere so bile največje težave, s katerimi ste se srečali med samo tekmo?

Največja težava je bila seveda zahtevna puščavska okolica, pesek in razgiban teren, ki je bil precej naporen za konje. Kljub vsemu so bili pogoji relativno ugodni zaradi zmernih temperatur, ki so se gibale okoli 23-25 stopinj Celzija. 

Od 200 tekmovalcev jih je cilj doseglo le 98, vi ste končali na 52. mestu. Kako ste zadovoljni s svojim rezultatom in kaj vam ta dosežek pomeni?

Z rezultatom sem zelo zadovoljen. Moja želja je bila preprosto zaključiti tekmo, saj sem vedel, da so pogoji zelo zahtevni. Končal sem na 52. mestu, kar je velik dosežek, glede na konkurenco.

FOTO: osebni arhiv