Cerar v intervjuju za Pomurec.com: Ta koalicija gre skupaj naprej. Janša? Pustimo času čas ...

Predsednik vlade Miro Cerar je ob obisku Pomurja spregovoril za naš spletni portal. Med drugim se je dotaknil tudi možnosti sodelovanja z Janezom Janšo.

Foto: Kristijan Škrlec

O POMURJU, POTENCIALIH IN REŠITVAH 

Prvič ste z vladno ekipo na obisku v Pomurju. Kaj konkretnega prinašate in kaj konkretnega pričakujete, da boste odnesli? 

To je eden izmed regijskih obiskov, tretji po vrsti. Vlada ima namem obiskati vse regije. Zdaj smo tukaj, ker menimo, da je treba nameniti Pomurju našo pozornosti že v tej fazi. Po eni strani seveda gre za to, da v neposrednem stiku med ministri in lokalnim okoljem izvemo, kje so tisti ključni problemi in izzivi, kjer lahko vlada s čimerkoli pripomore k njihovem reševanju. Po drugi strani je tudi vlada tista, ki lahko poda predloge, zato so se ministri porazdelili in vsak na svojem področju  obiskujejo lokalno okolje. 

Zagotovo tudi prinašamo določene rešitve. Naj omenim, da smo se odločili, da bomo v kratkem obnovili kar nekaj cestnih odsekov tukaj v  Pomurju. Vemo namreč, da so ceste ponekod že zelo obrabljene, tako da bomo za to namenili nekaj manj kot pol milijona evrov. Ti odseki so že  določeni, obvestili smo tudi pristojne župane. Poleg tega so na mizi še številni drugi predlogi in rešitve, o katerih se bodo pogovarjali ministri na terenu. 

Izpostavil bi, da nam je po eni strani zelo pomembno, da vidimo, kaj se tu dogaja. Tako dobre prakse, ki jih je vedno več, česar sem zelo vesel, po drugi strani pa, da vidimo, kje so ključni problemi, npr. nezaposlenost, odhajanje mladih čez mejo, zastoji v industriji, čeprav se tu in tam že porajajo znanilci novega časa. Bil sem, recimo, izjemno vesel ob obisku Ceropa v Puconcih, ki je primer odlične prakse. Gre za podjetje, ki dokazuje, da se da z inovativnostjo, trdim delom in pomočjo lokalnega okolja (pri tem gre za naklonjenost županov in vlade temu projektu), narediti velike premike. To prinaša  zaposlenost, optimizem ter seveda korist za Pomurje in vso državo. 

Po drugi strani velja omeniti še tuje investitorje, za katere menim, da moramo biti do njih odprti, v kolikor seveda gre za zdrave investicije. Tak  primer sta Carthago in Lek z Novartisom v ozadju, ki ga bomo prav tako obiskali jutri (danes, op. a.). Moram povedati, da vidim številne potenciale v Pomurju. Tudi ko sem govoril s predstavniki nevladnih organizacij, opažam, da imate veliko ljudi vseh generacij, ki so dejavni in si želijo kot civilna iniciativa vzpodbujati tiste vrednote ter  dejavnosti, ki so koristni za družbo. Ali pa iščejo v vašem okolju specifične prednosti, kot je na primer zelo znana Ekosocialna kmetija Korenika. To je zelo pomembno. 

Vsaki vladi je mnogo lažje, če že v lokalnem okolju nastajajo iniciative in ideje. Potem lažje pomagaš, ker veš, kaj to okolje želi. Mislim, da  je tudi nasplošno tako, ker že znani rek pravi: »Najprej si pomagaj sam in potem ti bodo pomagali še drugi.« Dejansko je izredno pomembno, da noben del Slovenije ne zaspi in ne čaka, kaj bo storila Ljubljana. Pomembno je, da se pojavijo iniciative in energija, potem pa je vlada še toliko bolj moralno in politično zavezana, da prisluhne, pride in pomaga.

Če vas prav razumem, zagovarjate tezo, da so naj regije čim bolj samoiniciativne, potem pa bo vlada tem predlogom prisluhnila? 

Ob seveda hkratnem sodelovanju države. Ta že pomaga tako Pomurju kot tudi drugim regijam. Nisem imel v mislih samo tega, da bi morala regija  sama nekaj narediti in čakati. Nasprotno, procesi tečejo pararelno. Doslej je bilo marsikje v Sloveniji tako, da je bilo prisotne preveč apatije. Kar je tudi razumljivo, resnično smo tonili v krizo, bilo je  čutiti brezupje pri mladih, starejših, brezposelnih, itd. 

Govorim o tem, da od regij pričakujem predvsem ideje. Pričakujem, da se  regije same osredotočijo na tisto, kar je v njihovem okolju najbolj  perspektivno. Potem pa vlada lahko to samo pospeši. Normalno pa je seveda vlada že sproti, preko zakonodaje in konkretnih ukrepov (npr.  posodobitev železnic), prisotna v regiji. Želim poudariti, da je tudi na drugih področjih tako. Če sam ne veš, kaj bi rad, potem ti nihče ne more  zares pomagati. Ko pa veš, kaj želiš, obstaja cilj. Poudarjam, da vlada že pomaga in bo pomagala po svojih močeh. 

V tej vladi še posebej vzpodbujamo aktivnost civilne družbe, ki je v vašem koncu zelo živahna. Denimo ravno področje socialnega podjetništva  je nekaj, čemur se posebej posvečamo. Tudi moj državni sekretar Tadej Slapnik je nenehno v stiku z vašim okoljem. Pri tem iščemo dopolnilne  možnosti k prevladujočemu kapitalističnemu načinu gospodarjenja. 

Pomurje je okolje s številnimi potenciali. Ne samo s turizmom, imate veliko rodovitne zemlje, ste žitnica Slovenije, imate veliko termalne vode, imate marsikaj, kar vam daje primerjalno vrednost. Morate pokazati, kaj točno potrebujete in mislim, da vam potem tudi vlada lahko priskoči na pomoč.

Vas bomo držali za besedo.

O NAPORNIH POGAJANJIH S SINDIKATI 

Greva naprej na državno raven. Kot  predsednika vlade vas sedaj čaka politična jesen. Vroče bo predvsem na področju pogajanja glede plač v javnem sektorju. Zaenkrat ste s sindikati  na različnih bregovih. Pričakujete težave? 

Pričakujem zelo naporen proces nadaljnjih pogajanj. Dejstvo je, da je vlada zelo odprta glede napredovanj. Pri tem nameravamo sprostiti veliko  sredstev, zagotovo pa si ta država ne more privoščiti, da bi enostavno sprostila sistem plač. Kajti kljub gospodarski rasti, ki jo vsi zelo  izpostavljajo - in dobro je, da jo imamo - se moramo zavedati, da smo v  preteklosti pridelali velike minuse. Še vedno smo tako zadolženi, da  moramo velik del sredstev, ki ga s finančno konsolidacijo in gospodarsko rastjo spet pridobivamo, najprej nameniti za to, da se  stabiliziramo. Pri tem potrebujemo politično stabilnost, kar je zelo pomembno, saj to omogoča družbi, predvsem gospodarstvu in drugim  področjem, da nemoteno deluje. To je pomembno tudi zato, ker, kot se je izkazalo v zadnjem letu, če dobro delamo in smo politično stabilni, tujina pridobiva ponovno zaupanje v našo državo. Bonitetne ocene so se v  zadnjem letu zvišale, spet pridobivamo ugled države, ki zmore. Mislim,  da je potrebno ta trenutek ujeti. 

Jasno je sicer, da je pri nas še veliko težav in izzivov, ampak dejstvo je, da bodo morali sindikati razumeti, da kljub temu, da jim prisluhnemo in se z njimi potrpežljivo pogovarjamo, ne moremo kar naenkrat preiti v to, da bi zadostili vsem željam ljudi. Potem bi ponovno padli nazaj v krizo. 

Zelo pomemben je pri tem podatek, da smo kljub gospodarski rasti še vedno 15-odstotnih točk pod BDP-jem iz leta 2008. Torej smo še vedno na  bistveno slabši poziciji, kot smo bili pred krizo. Ob tej gospodarski  rasti ne moremo zadostiti kar vsem željam. To je zelo močan argument,  ker bomo iz krize dokončno izšli, če bomo postopoma nadaljevali to zgodbo, ki smo jo pričeli.

O PLENILSKIH ELITAH V SLOVENIJI 

Del težave v Sloveniji so med drugim tudi elite, ki so se prisesale na  sistem in ga izkoriščajo. V intervjuju za Mladino ste lani dejali, da je »naš problem ta, da so plenilske elite tako prevladale, da so sesule ves  ekonomski sistem, s tem pa v veliki meri oslabile tudi pravni sistem.«  Kako pogosto ste se srečali s temi plenilci v prvem letu vladanja? 

Dejstvo, da se ekonomska situacija izboljšuje, je povezano s tem, da t. i. plenilske skupine nimajo več tistega vpliva in moči, kot so ju imele še pred časom. Zagotovo pa še vedno obstajajo, so zelo prikrite v svojem delovanju in omrežene skozi družbo. Dejstvo je, da na marsikaterem koraku, kjer želiš v politiki premakniti nekaj na dobro, npr. odpraviti neke administrativne ovire, odpirati gospodarstvo navzven tujim investitorjem, naletiš na nevidne blokade, ki se prelivajo v politiko.  Ob tem pa ti še določeni politični partnerji in določene institucije ne pomagajo pri tem, kar bi bilo v dobro Slovenije.

Ampak to je proces. Del je že opravila pravna država, čeprav ta še vedno marsikje šepa. Kajti kar nekaj ljudi, ki so bili del teh omrežij, se je znašlo v postopkih na sodiščih. Zaenkrat je to še vedno bistveno prešibek element v naši družbi, zato moramo skozi zgled poviševati nivo  politične kulture ter v podjetjih, še posebej v managementu, uvajati korporativno upravljanje, ki mora biti etično in strokovno. Temu je naša vlada zavezana – torej da postopno in potrpežljivo vzpodbuja te procese, hkrati pa pravni državi pusti, da se te negativnosti odpravljajo.

O PRAVNI DRŽAVI IN PROCESU PATRIA 

Pravna država je bila pri nas, predvsem zaradi procesa Patria, v zadnjih letih velikokrat na tnalu. Kritike sodstva, ki da je pristransko, so bile ostre predvsem s strani SDS. Zdaj je proces Patria zastaral. Se  je vaše stališče do sodelovanja z Janezom Janšo medtem spremenilo? Pred parlamentarnimi volitvami ste namreč dejali, da z njegovo stranko ne boste sodelovali zaradi odnosa do institucij pravne države ... 

Kot stranka ne moremo sodelovati v koaliciji z nekom, ki zanika institucije pravne države, jim ne priznava vrednosti, jih nenehno napada in jih poskuša izpodkopati. Sam primer Patria je potrebno od tega  ločiti, ker zagotovo gre za primer, ki je zelo obremenil g. Janšo. Mislim v smislu, da je bil tako dolgo v postopku, ki se je sedaj končal z zastaranjem. Kot sem že večkrat dejal, je to slabo tako za pravno državo kot tudi za g. Janšo. Stvar namreč ni dobila nekega zelo jasnega epiloga. 

Hočem povedati, da gre bolj za odnos g. Janše in nekaterih njegovih privržencev do pravosodnih institucij. Kajti nekaj javnosti zelo znanih  primerov (postopki zoper Igorja Bavčara in Borisa Popoviča) je ubralo nenavadna pota. Dejansko pri tem vidimo, da pravosodne institucije niso bile dovolj učinkovite ali pa se je izkazalo, da so bili postopki speljani v slepo ulico. Kljub temu moramo vedeti, da velik del pravosodja normalno deluje. Mnoga sodišča dnevno izrekajo sodbe,  tožilstvo in policija delajo ... Ne moremo zaradi dveh ali treh primerov celotno pravosodje postaviti na zatožno klop. Se pa strinjam, da je v  takih primerih, ki so javno zelo odmevni, posebej pomembno, da pravosodne institucije vzorno odigrajo svojo vlogo. Vidimo, da se pri nekaterih od teh procesov to ni zgodilo, za kar bi bila javnost upravičena v svojem pričakovanju do epiloga, ki se ga je vzbujalo.

Nenazadnje je proces Patria potekal zelo dolgo, kar je bilo veliko breme  za g. Janšo, nekatere druge, politično areno in nenazadnje za celotno  državo. Zelo pomembno je, da se državljani lahko posvetijo svoji osnovni  dejavnosti – gospodarstvu, sociali, službi in družini, ne pa, da so cele dneve bombardirani s politično ustvarjenimi ali ideološko pogojenimi spori. Sam sicer vzpodbujam aktivno državljanstvo, to mora obstajati, toda aktivacija teh državljanov je smiselna, ko se pojavijo realni problemi, ne pa, ko se politika prepira v prazno in s tem zastruplja  ozračje. Neka mera depolitizacije slovenskega prostora je nujna, ne pa na račun aktivnega državljanstva.

O MOŽNOSTI SODELOVANJA Z JANŠO 

Danes (včeraj, op. a.) je skupina 16 državljanov, med drugim Egon Zakrajšek, Tomaž Štih, Žiga Turk, na vaju z g. Janšo naslovila odprto pismo, kjer vaju pozivajo, da stopita skupaj in preideta od besed  k dejanjem, potem ko sta oba večkrat govorila o preseganju delitev in sodelovanju. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi sodelovali z g. Janšo? 

Za to pismo sem slišal, nisem pa ga še prebral, ker sem cel dan tukaj v Pomurju na terenu. Ko ga bom prebral, bom lahko tudi konkretno komentiral. 

Bom pa sedaj šel nekoliko bolj na strankarsko raven. Kot predsednik vlade in posebej kot predsednik SMC, lahko rečem, da naša stranka komunicira z vsemi strankami v parlamentu, tudi opozicijskimi. Imamo stalen kontakt s SDS, v nekaterih primerih celo najdemo kakšno skupno rešitev, prav tako smo že kdaj podprli kakšen njihov zakonodajni predlog in obratno. 

Z njimi smo torej v stiku in sodelujemo, ni pa to seveda koalicijsko sodelovanje. Moram reči, da je kritika, ki včasih prihaja s strani SDS, zelo radikalna. Mislim, da veste, na kaj mislim. Obstajajo seveda težnje po tem, da ta vlada čimprej ugasne. To razumem, gre pač za opozicijsko držo. Od tu naprej pustimo času čas, prihodnost je težko napovedovati. Kot predsednik vlade zaenkrat lahko rečem, da imamo koalicijo, v njej delamo in to je trenutna situacija. Zavezan sem dogovoru, ki smo ga podpisali s koalicijskimi partnerji in gremo kot taki naprej ...