Kmetija Kolenko pridelavo krompirja razširila v novo poslovno idejo: slovensko krompirjevo vodko

Kmetija Kolenko iz Črenšovec, blizu in daleč poznana po pridelovanju krompirja in čebule, bo kot prva na domačem trgu ponudila v Sloveniji proizvedeno krompirjevo vodko. Pogovarjali smo se z mladim prevzemnikom te družinske kmetije, doktorjem znanosti Matejem Kolenkom, ki ga pridelava in predelava krompirja navdušuje že iz zgodnjih študijskih let. 

Kako ste prišli do ideje, da naredite krompirjevo vodko?

Do ideje smo prišli z raziskovanjem tržišča ter z željo, da naš asortiman obogatimo tudi s premium linijo izdelkov. V ZDA, Veliki Britaniji, Poljski... obstaja kar nekaj destilarn (povečini mikro destilarne), katere proizvajajo destilat iz krompirja. Že prej nam je seveda bilo znano dejstvo, da je krompir škrobno živilo, iz katerega so že na začetku zgodovine destiliranja izdelovali vodko. Ideja se je v glavi rojevala, dopolnjevala več let in ko smo tudi poskusili konkretno krompirjevo vodko iz Velike Britanje ter Poljske, smo bili na nek način že začarani. Krompirjeve vodke na slovenskem tržišču nismo našli in to nam je dalo dodatno motivacijo, da naša ideja čim prej dozori.

Ali je postopek proizvodnje krompirjeve vodke zelo zahteven? Koliko časa potrebujete?

Izdelovanje krompirjeve vodke obrt, umetnost. V destilat vložiš ves svoj trud, znanje, dušo. Iz tega pogleda zna biti postopek proizvodnje vodke kar kompleksna zadeva. Vse se začne seveda na začetku z dobro surovino. Sam potek priprave destilata ter sama destilacija se nekoliko razlikuje od nam vsem poznanega destiliranja domačega žganja. Kemijski postopki pa so seveda isti od poteka vrenja do destilacije. Od začetka priprave, ko krompir začne svojo pot spreminjanja v žlahtno vodo, pa do stekleničenja, je potreben čas nekje 3 tedne.

Si lahko vodko iz krompirja izdela vsakdo doma? Je krompir, ki ga goji večina kmetov v Pomurju, primeren za izdelavo vodke ali je za to potrebna kakšna posebna sorta krompirja?

Če imaš določeno znanje, se seveda lahko lotiš destiliranja krompirja. Zakaj znanje? Če ne postopaš pravilno, se zelo hitro zgodi, da imaš v destilatu prevelike vsebnosti metanola, kateri pa, kot vemo, je smrtno nevaren. Na podlagi tega se ni dobro igrati s takšno predelavo krompirja. Seveda so za ta namen predelave krompirja, zahtevane posebne sorte krompirja. Ni vsaka sorta krompirja primerna za destilacijo vodke. 

Kakšen je okus krompirjeve vodke v primerjavi z vodko iz žita?

Okus vodke mora biti nevtralen. Ne sme imeti okusa po krompirju. Okus krompirjeve vodke v primerjavi iz žita pa je nekoliko bolj poln, a vseeno odlično mehak.

Kolikšno količino vodke nameravate izdelati npr. v enem letu?

Če bomo na začetku v enem letu presegli 100 litrov, bomo zelo veseli.

Za kakšen trg je/bo namenjena vaša vodka? Prodaja doma ali v tujini? Bo bolj butične narave ali gre že za prodajo na veliko?

Vodka bo prvenstveno namenjena domačemu tržišču, že v štartu pa smo mislili tudi na tujino in tako imamo na embalaži poleg slovenščine tudi angleščino. Tako, da se tujine ne branimo. Poskrbeli pa smo tudi za privlačen videz steklenice, ki je plod razvoja Steklarne Hrastnik. Krompirjeva vodka Kolenko, je butične narave, premium izdelek in ni namenjen za prodajo na veliko. Pod prodajo na veliko razumem, kot so prisotne velika destilarna podjetja.

Bomo lahko vašo vodko videli tudi na prodajnih policah in če da, kdaj?

Vsako idejo hočeš predstaviti trgu in tudi slednja se prav nič ne razlikuje. Želja je seveda tudi našo krompirjevo vodko predstaviti na trgovskih policah, ampak, kot že rečeno gre za izključno butično proizvodnjo in temu primerno se bo potem lahko predstavljala na prodajnih policah. Naš namen je distribucija vodke predvsem v lokale, kjer prisegajo na kvaliteto.

Je cena primerljiva s cenami vodke na trgovskih policah?

Naša vodka, nasploh pa tudi ostale vodke iz krompirja (v svetovnem merilu je proizvodnja vodke iz krompirja okrog 3 %) seveda niso primerljive s cenenimi vodkami. Vedeti moramo, da se takšne vodke destilirajo predvsem iz melase. Čista krompirjeva pa tudi pšenična, ržena vodka pa imajo svojo ceno zaradi samega postopka priprave in ne nazadnje tudi končnega izplena. Glede cenovne politike pa je predvsem izobrazba potrošnika. Čisto razumem nekatere, kateri mi pravijo, za takšno ceno pa dobim kar precej litrov navadnega žganja (tudi domača žganja so lahko zelo kvalitetna, da se razumemo). Konzumenti žganih pijač smo velikokrat premalo izobraženi o sami pijači, katero uživamo. Gre za nekakšno kulturo bivanja. Izobraževanje o alkoholnih pijačah je najučinkovitejši boj proti alkoholizmu. Pri vinu nam že precej uspeva, dajmo dobre prakse izobraževanja prenesti tudi na področje žganih pijač.

Načrti za naprej?

Negovati krompirjevo vodko v smislu kvalitete, vsaka malenkost šteje. Imamo pa že v planu izdelavo recepture za vodko iz pšenice. Ne izključujemo pa tudi ostale variacije vodke in žganih pijač. V mislih imamo gin ter tudi kakšno aromatizirano vodko. Seveda vse v okviru svojih zmožnosti. Čez nekaj let pa nam je izziv tudi večja destilarna, da si olajšamo predvsem ročno delo (zdaj poteka vso delo ročno). Takrat bomo zgodbo lahko zaokrožili ter ponudili obiskovalcu degustacijsko izkušnjo s celotno zgodbo krompirja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...