Ljubomir Zečević - mojster lesarstva iz Goričkega

Ljubomir Zečević je upokojenec, ki se že približno 12 let ukvarja z lesarstvom in ustvarja čudovite lesene izdelke. Z njim smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in strasti, ki jo goji do svojega dela.

Strast do lesa

Ljubomir je rojen na Hodošu, trenutno upokojenec, pred upokojitvijo pa je bil javni uslužbenec. Z lesarstvom se je začel ukvarjati ob upokojitvi in pravi, da se je vsega naučil z interneta. “Čeprav so me čudno gledali v smislu, kako se bo stari človek z interneta naučil neke obrti, mi je to uspelo,” nam je povedal. Dve leti je trdo garal in iskal informacije, saj takrat še niso bile razvite priljubljene video platforme, kot je YouTube. “Danes pogledaš 5 minutni video in ti je vse jasno, včasih pa je vse bilo tekstovno. Niti slik ni bilo ob besedilu,” je dodal. Ob svojem raziskovanju se je moral naučiti tudi Angleščine in Nemščine, saj v Slovenščini takrat ni bilo primernega gradiva.

Foto: Ljubomir med struženjem enega izmed izdelkov

Povezanost z lesom je v njem bila že od nekdaj, začela pa se je verjetno v rani mladosti. Sam jo pojasni tako: “Ko smo mi bili mladi, ni bilo teh igrač in podobnega razkošja, zato smo bili bolj povezani z naravo. Jaz sem bil najbolj srečen, ko sem očetu ukradel nožek in zunaj rezljal palčke in podobno. Pravzaprav drugih igrač ni bilo.” Zanimajo ga vsa področja narave, npr. žuželke, divje užitne rastline, cvetlice in tako naprej, najbolj od vsega pa les.

Ljubomir je želel v pokoju nekaj izdelovati in tako je naletel na rokodelsko spletno stran ene izmed svetovnih galerij, kjer je pregledal izdelke iz različnih naravnih materialov. Nazadnje je naletel še na les in se z njim “zastrupil.” Tako je kupil prvo stružnico in potrebno orodje za izdelavo lesenih izdelkov. Kakšno leto je izdeloval in vadil, pa se mu je nabralo toliko izdelkov, da jih je začel prodajati na stojnicah.

Certifikat Art & Craft Slovenija

Pridobil je certifikat Art & Craft Slovenija, ki je znan malokomu, a je med tujci zelo cenjen. Podeljuje ga Obrtna zbornica Slovenije, želeni izdelek pa mora najprej v oceno strokovnjakom s področja etnologije, oblikovanja, likovne dejavnosti in zgodovine umetnosti, ki se odločijo ali izdelek štetje za predmet domače in umetnostne obrti ali morebiti ne.

Največ izdelkov je prodal Angležom, Američanom in Skandinavcem, ki so lahko razločili med poceni posodami iz azijskih tovarn in kvalitetnim rokodelskim izdelkom. “Moj cilj je ustvariti izdelek, ki bo estetsko spadal v moderno minimalistično stanovanje, npr. v Londonu,” pravi Ljubomir. Sam se odloča za fino obdelavo brez sledi orodja, prav tako so mu bolj pri srcu enostavne oblike, v procesu izdelave pa se ravna po svojem občutku.

Uvoz iz Azije

Ljubomira smo povprašali tudi o moderni poplavi cenenih izdelkov iz Azije, brez skrbi pa nam je odgovoril tako: “Glejte, oni nam ne morejo biti konkurenca. Jaz sem v trgovinah vse te izdelke preveril in vam povem, da jaz takšen les mečem v peč za kurjavo.” Slaba kvaliteta se pozna na vseh aspektih izdelka, od vrste in kvalitete lesa do tehnik in izvedbe ter dodelave. “Naj poskusijo narediti takšno šlamparijo iz dragocenega lesa kot je npr. orehov les.”

Foto: Soba v kateri Ljubomir hrani svoje polizdelke

Les iz domačih krajev

Ljubomir za svoje izdelke uporablja le les, ki ga najde v Prekmurju, čeprav pravi, da vsa drevesa niso avtohtona. Kot primer vzemimo akacijo, ki je k nam prišla v 17. stoletju. Nekaj lesa najde v naravi, ko se kakšna kvalitetna drevesa podrejo, včasih tudi vidi koga, da doma podira drevo in odkupi nekaj kosov ali jih zamenja za drugačen les. Rad dela s posebnim lesom, ki je tako ali drugače zanimiv, včasih na primer dela izdelke iz grčastega lesa ali sub-fosilnega lesa ter podobno. Na obrežju Mure je pred časom našel naplavljen večji kos hrasta, za katerega se je izkazalo, da je star nekaj tisoč let. “Verjetno je bil zakopan pod zemljo, kjer do njega ni prišel kisik in se zato ni mogel razgraditi,” nam je pojasnil.

Foto: Posoda iz subfosilnega lesa

Ljubomir pravi tudi, da vsi tujci, ki kupujejo njegove izdelke, večinoma zahtevajo slovenski les, v obdelavi uvoženih eksotičnih vrst lesa niti ne vidi smisla.

Posode, svečniki in podobno

S mizarstvom se ne ukvarja, dela vse kar je okroglo, oziroma kar se lahko obdela na stružnici. Večinoma so to posode, izdeluje tudi svečnike, zapestnice in ostali nakit. Trenutno prodaja le dekorativne izdelke, odločil pa se je tudi za pridobitev certifikata, ki mu bo omogočal izdelavo in prodajo izdelkov, namenjenih za stik z živili.

Izdelek od začetka do konca

Ljubomir pravi, da je sušenje lesa najtežji del izdelave, zanj porabi tudi največ časa in energije. V primeru izdelave visoke posode, je potrebno najprej izdelati “polizdelek,” ki ima grobo obliko končnega izdelka. Ta izdelek se potem skuha, saj se tako izločijo nekatere organske snovi in posledično se les pozneje manj deformira, manjša je tudi verjetnost nastanka razpoke. Nato se izdelek mora počasi sušiti v prostoru z visoko vlažnostjo, da se minimalizira možnost razpok. Ljubomir pravi, da po drugi strani mora paziti, da se izdelek ne suši v prevlažnem prostoru, saj se na tak način lahko kaj hitro pojavi plesen. V grobem se polizdelek mora sušiti več mesecev, lahko tudi kakšno leto. Vse je odvisno od velikosti, debeline, vrste lesa in tako naprej. Komaj ko je polizdelek do konca posušen, se začne končno delo s stružnico in takrat izdelek dobi končno obliko ter debelino. Seveda sledi še zaščitni premaz, ki poskrbi za trajnost in sijaj izdelka. Ne pozabimo omeniti, da Ljubomir vse izdelke ustvari iz enega kosa lesa, brez kakršnegakoli lepljenja. To je že prava umetnost.

Ljubomirjevo pripovedovanje o svojem delu izvira iz njegove strasti in radosti do lesa ter narave. Z iskro v očeh nam je pripovedoval zgodbe o najdiščih lesa in za velik del izdelkov ve točno od kod prihaja njihov les.

Več fotografij v spodnji galeriji...