https://www.nepremicnine.net/oglasi-prodaja/beltinci-dobelska-cesta-2-stanovanje_6598659/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-TURE

FOTO: Mesto, ki je nastalo na otoku

Koper, 6.3.2022  

Koper oziroma Capodistria je šesto največje mesto v Sloveniji, ki je nekdaj bilo otok in solinarsko mesto.


Začetki naselja segajo v rimsko obdobje, največji pečat pa mu je dala Beneška republika, v času katere je gospodarsko in kulturno vzcvetel. Naselje je nastalo na otoku in se pozneje razširilo. V 19. stoletju so na plitvinah okrog mesta uredili soline in tako otok povezali s kopnim. V začetku 20. stoletja so soline opustili, zemljišče osušili in ga namenili kmetijstvu.

Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče, ki ga danes poznamo pod imenom Luka Koper. Edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče je danes neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije.

Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti srednjega veka.

Mesto je nekoč oklepalo obzidje z dvanajstimi vrati, od katerih so danes dobro ohranjena glavna vrata Muda, ki se nahajajo na skrajnem južnem robu starega jedra. V času, ko je bil Koper še otok so bila vrata Muda z mostom povezana s celino in so tako predstavljala pomembno prometno povezavo.

Za obokanim prostorom vrat Muda se odpira Prešernov trg. Na njem izstopa Da Pontejev vodnjak, ki je oblikovan v most, kar simbolično odraža ime dobrotnika, mecena Lorenza de Ponteja, ki ga je dal postaviti. Ob Prešernovem trgu stoji cerkev sv. Bassa na kraju, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče, namenjeno ubožcem in tujcem in bilo tudi prva bolnišnica v mestu.

S Prešernovega trga vodi v staro mesto Župančičeva ulica. V razširjenem delu ulice stoji palača Carli, v kateri se je rodil enciklopedist Gian Rinaldo Carli. Ob njej se Župančičeva ulica združi s Čevljarsko ulico, ki vodi do Titovega trga.

Titov trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Oblikovali so ga v drugi polovici 15. stoletja in takrat zgradili tudi glavne stavbe, ki ga obkrožajo: Pretorsko palačo, Ložo, Armerio (orožarno) in Foresterio (prenočišča).

Pretorska palača je verjetno najbolj znana zgradba v Kopru in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Slikovita palača je bila nekdanji sedež mestnih vladarjev, danes pa je pomemben protokolarni objekt in mestna hiša.

Poleg palače stojita Armeria, ki je nekoč služila kot skladišče orožja ter Foresteria, ki je služila sprejemu in bivanju gostov koprskega podestata. Danes sta v stavbah rektorat Univerze na Primorskem in knjižnica Fakultete za humanistične študije.

Nasproti Pretorske palače stoji Loža (Loggia), ki je bila nekoč namenjena meščanskim razpravam, ki so jih nato upoštevali v mestnem svetu. V sredini 19. stoletja je v pritličju stavbe zaživela kavarna, ki je tam še danes in velja za eno najstarejših v Sloveniji. V prvem nadstropju palače pa je danes galerija Loža.

Vzhodno stran Titovega trga zapira Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot stolnica sv. Nazarija. Sedanja cerkev naj bi nastala v 11. stoletju, od takrat pa je bila večkrat prenovljena in povečana. Ob cerkvi je 54 metrov visok Zvonik iz 12. stoletja, ki je bil s stolnico spojen leta 1488 in danes omogoča lep razgled po mestu in okolici.

Vzhodno od Titovega trga se širi Trg Brolo. Na trgu so včasih zbirali vodo, ki se je ob dežju stekala v zbiralnik. Danes nas na to opominjata dva gotsko oblikovana vodnjaka. Trg danes krasi tudi lepo urejen park, ob trgu pa stoji več zanimivih stavb: Palača Bruti, Palača Vissich-Nardi, nekdanje skladišče Fontico, v bližini pa tudi Cerkev sv. Jakoba, nekdanji minoritski samostan in dvorana sv. Frančiška ter Palača Gravisi – Barbabianca.

Zahodno od Titovega trga se vije Kidričeva ulica, ob kateri stojijo številne benečanske hiše. Med njimi sta palača Belgramoni-Tacco iz začetka 17. stoletja, v kateri je danes sedež Pokrajinskega muzeja Koper in palača Totto ex Gavardo, ki jo prepoznamo po rdečkastem pročelju. V začetku 20. stoletja je bil v njeno pročelje vzidan relief leva sv. Marka, ki je pred tem krasil Levji grad.

Na Kidričevi ulici najdemo tudi hišo iz 15. stoletja z živahno pobarvano fasado. Hiša je t.i. »Casa a gheffo«, kar je poimenovane za tipične stavbe z nadstropnim pomolom, ki sloni na rezljanih nosilcih.

Kidričeva ulica vodi do Carpaccievega trga, ki nosi ime beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia. Ta je s sinom veliko delal v mestu, ob trgu pa stoji tudi Carpaccieva hiša iz 14. stoletja v kateri je družina bivala.

Pred hišo stoji Justinin steber, ki je bil postavljen v spomin na zmago nad Turki pri Lepantu leta 1571. Zanimiv je tudi vodnjak iz sredine 15. stoletja, ki so ga pripeljali iz Benetk, na trg pa postavili šele leta 1935.

Pogled s trga proti morju pa delno zastira Taverna. Ta je bila nekdaj beneško skladišče soli, danes pa je prizorišče večine družabnih dogodkov. Ob Taverni je glavna koprska promenada – Pristaniška ulica, ki jo krasijo slikovite palme. Ob ulici se nahajajo tudi mestna tržnica, Hlavatyev park ter mestni mandrač (pristanišče).

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.