LOKALNO
Varnostna študija gradu Grad – ljudje bi lahko bolje skrbeli za grad in okolico
V varnostni študiji gradu avtor Marko Kerec, magister varstvoslovja, prikazuje varnostno stanje, predstavi tveganje za sam grad, okolico in ljudi, ki se gibljejo v njem in okrog njega, identificira nezaželene dogodke, ki so v preteklosti že povzročili tveganje in tiste, ki naj bi jih še povzročali.
Z gradom trenutno upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG), ki za njega skrbi in je v veliki meri odgovoren, da se grad obnavlja in da dobiva podobo, ki mu pripada. Z gradom se KPG vključuje v Zvezo evropskih parkov, evropske Zelene vezi in v Natura 2000, skupna točka vseh teh treh projektov pa je ohranitev in povezava ljudi, ki cenijo naravo, kulturno krajino in sobivanje z rastlinskimi in živalskimi vrstami. V gradu imajo trenutno prostore naslednje vsebine: delavnica domače obrti, viteška dvorana, poročna dvorana, okrogli salon, grajska okrogla klet, črna kuhinja in pokuševalnica ter informacijsko središče za obiskovalce.
Leta 1999 je bil grad Grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, dobil je naziv kulturna dediščina, ki jo je potrebno varovati, ohranjati in zaščititi.
Sam grad se deli na tri podskupine. Prva je grad kot objekt, potem je notranjost gradu (dvorišče) in zunanjost gradu (okolica in park). Sam grad nima ne tehničnega ne fizičnega varovanja. Na vhodu so nameščene kamere, ki pa niso povezane z varnostno nadzornim centrom in katerih posneti material se ne shranjuje.
Že sam vstop grad je lahkoten in po besedah avtorja študije pomeni dodatno tveganje, saj je grad med delovnim časom ves čas odprt in namenjen za ogled turistom, ki se po njem brez kakršnega koli nadzora gibljejo. Prav tako ni nikakršen problem vstopiti vanj izven obratovalnega časa, saj je tehnično varovan samo vhod. Vsa ta lahkotnost prinese s sabo vandalizem v samem gradu in tudi izven njega, ki bi ga naj povzročala mladina za konec tedna v nočnem času. Na hodnikih grad naj bi odpadal omet, tla so nevarna, saj so ponekod luknje v tleh, obstajajo pa tudi prostori, kjer ni oken ali vrat in jih bi bilo potrebno zapreti z deskami ali opozorilnimi tablami. Prav tako obstaja nekaj prostorov, ki niso osvetljeni in bi lahko pomenili potencialno nevarnost.
Na spodnjem delu dvorišču se na enem delu ruši kamenje z zgornjega dela dvorišča in bi bilo to potrebno sanirati, saj lahko koga zasuje. Problem zgornjega dela dvorišča pa je dostop, predvsem pot in lesene stopnice, ki ob mokrem vremenu postanejo spolzke. Poleg naštetega nekateri deli gradu niso osvetljeni, kar bi prav tako lahko privedlo do padcev, zvinov itd. Na zgornjem delu dvorišča rastejo tudi slabo vzdrževana drevesa s suhimi vejami, ki bi lahko padle na obiskovalce.
Suhe veje so težava tudi v okolici gradu in v samem parku. Avtor navaja, da se je o problemu parka pogovarjal z gozdarji in strokovnjaki, ki so bili istega mnenja, namreč da je park nevaren za obiskovalce in to iz več razlogov. Prvi je, da se drevje suši in veje padajo na tla, nekatera so že stara čez sto let in bi jih bilo potrebno podreti, tretji pa je, da so nekatera drevesa bolna in bi bilo potrebno tako imenovano drevesno kliniko, ki bi pozdravila oziroma ohranila še zdrav del drevesa.
Za sušenje naj bi bilo krivo tudi vsakoletno teptanje korenin s strani množice in veliki kres (grmada), ki je gorel pod njim oziroma zraven njega. V samem parku naj bi bilo tudi veliko lukenj, ki niso zavarovane oziroma ograjene, zaradi česar obstaja nevarnost da bi kdo padel vanjo ali se zaradi nje spotaknil. Množica, svetlobni efekti in hrup naj bi tudi negativno vplivalo na živali, ki živijo v samem gradu ali v okolici (ptiči, sove, netopirji in divjad).
V primeru nesreče se tu pojavi naslednji velik problem, dovozne – varnostne – intervencijske poti. Do gradu pelje samo ena dovozna pot, kar je v primeru prireditve Noč čarovnic tudi varnostna in intervencijska pot, in bi bila s strani ljudi ovirana.
V ozadju vsake prireditve pa je tudi tona papirjev. Tako je za vsako prireditev, ki bi se odvijala v gradu, parku ali njegovi bližini potrebno pridobiti dovoljenje oz. soglasje Upravne enote, Krajinskega parka Goričko in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ker je lastnik gradu država, upravljavec KPG in organizator občina Grad, se v primeru nesreče odgovornost porazdeli. Marko se je pogovarjal tudi z pravniki, ki so mu navedli več primerov, kako bi se odgovornost porazdelila, a so si bili na koncu vsi enotni, da zadnjo besedo vedno reče sodišče.
V študiji se sprašuje tudi, kako bi lahko vsi skupaj (država, Krajinski park Goričko, občina, turistična društva in prebivalci) promovirali in bili ponosni na največji grad na Slovenskem brez uničevanja in ga prikazovali v najlepši luči. Omenja tudi, da veliko ljudi ni hotelo sodelovati pri raziskavi ne ustno in ne na podlagi pisnega strokovnega mnenja z izgovorom, da se nočejo izpostavljati, da ni zadosti dokazov in da nemorejo biti istočasno strokovni in prostovoljci pri prireditvi.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Država se mačehovsko obnaša do svojega imetja in do svojih prebivalcov.Kdo je lastnik grada gorički lidge ali država. Tisti šteri je lastnik je dužen skrbeti za grad ga vzdrževati negovati pa tudik promoverati.Vsekakor pa je ena izmed največjih promocij grada bila tudik noč čarovnic, pa je zdaj več nega.Če bi se te grad nahaja v okolici Lublana ali pa cilo v Lublani bi štorija verjetno bila načišna pa tudi čarovnice bi tan lejko bile.Ka pa mi Prekmurci moremo poslušati to gospodo kera nas že gezere let klači je to pač tak in nikaj ne čakajte ka de nači.
Zanimiva študija. Itak je potrebno noč čarovnic prepovedati, ker podivjana drhal samo uničuje okolico gradu. Lokalni šankarji bi imeli šanke, da bi se mularija lahko napijala, grad in okolico pa naj lepo vzdržuje država. Ja, pa jade ! Najbolje, da se ga proda kakšnemu tajkunu, ki bo iz njega naredil pravi dvorec, okrog pa postavil obzidje in stražo, da ga naključni huligani ne bi motili. Negovski grad je dober primer. Dobra obnova in potem prireditve za izbrane družbe na visokem nivoju.
Čuj "graščak" ne sere z takšime kak družba na visokon nivoje. Domače lidgej so do zdaj pospravlale pa vred gemale okole grada 30 ale pa 40 let in zdaj be naj bi neki tipsone delale prireditve na visokon nivoje, domače človek pa se nesme enok na leto načesate pred gradon ??Takšen "visoki" nivo kak je v toj države kakša proslava ale pa kaj sličnoga se leko tij pa tebe enako misleče lepo v rit potisnete pa se čujskate po ton nivoje nazj od kec ste prišle.
Leta 2001 so talibani uničili na svetu največje kipe Bude, v Afganistanu. Ni problema. Živimo dalje, večina ljudstva niti ne ve, da so obstajali in jih ne pogreša. Žal je tako, Žal.nimamo pojma za kaj gre pri varstvu kulturne dediščine. Ampak, ali nam je kdo argumente tako razložil, da bi preprosti človek razumel, dojel in ponotrajnil bistvo varovanja ?!
Za ten stogij Velika Rimsko Katoliška Cerkev, nej pa strijci z ozadja kak pravi naš JJ-Majer
gost - Janša ti si bolani!!!
Pa kak branijo te srmak grad, či tüj napravijo tísti halloween ka sé neje valaun.
“Že sam vstop grad je lahkoten”... Obiskovalci ob prihodu v grad poskakujejo ali lebdijo? Lektor?
Pejneze štere župan zmeče v nogomet naj raj vrže vtej zidijne pa de to nači ven vidlo.
rkc - pa tebe v zid ka si obična budala
Kaj pa raja ve, kaj je kulturna dediščina. Poznajo čarovnice in nacejanje do mrtvega ob šankih.
Geaščak, ali se hecaš ali si pa bolan? ŽALOSTNO!!
Sedajšnje upravljanje gradu je vreča brez dna; npr.:nameščene so kamere pa ne vejo glih čemu, turistov je kao preveč in se uničuje poslopje -od česa pa mislijo živet gaščaki-birokrati,suhe veje,luknje pa ostale malenkosti bi vsak dober gospodar že zdavnaj saniral, tam pa so si rajši privoščili fotelje enormne vrednosti dvomljive kvalitete ( razlika pa je verjetno na varnem ),da steklenega aneksa sploh ne omenjam saj je jasno da je šlo samo za basanje denarja v določene žepe. A je na rspolago podatek koliko nas stane KPG na mesec na ta način ? Uničenje prireditve z 30.000 obiskovalci je možna samo v Butalah, tam verjetno živijo od kvazi-ekspertiz, če delaš v duhu kako nekaj ne bi , ti to zudi uspe. Zadevo bi moral prevzeti sposoben poslovnež, kateremu bi pod strokovnim nadzorom bile dane proste roke za razvoj !
haloo? eno noč na leto je "hrupna in svetlikajoča" pa do že žvali pobegnile pa drejve propadnile? resno? resno vi to? Namesto ka bi se borili za turiste, ka bi s toga grada neka napravili, ga predstavili svejti, ga napravili slavnoga, ka bi cilo lidi leko zaposlili.. nej, vi se rajši idete za nekši greenpeace pa jočete zavolo ptičov pa 5 bükve. Rejsan nemate pojma od biznisa..
Tudi v Ljubljani v Tivoliji (in še marsikje indr po državi) so stare drejve, ampak tam se leko odvijajo številne prireditve večkrat na leto. Kakšen bi bil protiugovor vodilnih pomembnežev? Ka se na grad pri Gradi lidgej vesimo gor po zidi?
ge pa naj zeme občina grad telko pejnaz ... leko ste srečne ka tej grad še stogij ka če be bili lidge z občine pa okolice manjacke več toga grada nebe belo ... ka mislete ka občina grad (grdo povedano) serge penaze ....?!?!?! pa nemremo se tuj nej na krajinske park goričko se potegnete ge naj zemejo penaze , slaba stvar je tuj ka v toj ustanove od krajinskoga parka dosta lidij zaposleneh ka tan sidijo samo, pa rade be nekšno velko plačo mele ...