10 nenavadnih dejavnikov odločanja

Ko se za karkoli odločamo, je najbolje imeti vsa dejstva neposredno pred sabo, si vzeti čas in premisliti o vseh možnih opcijah. Verjetno tudi nebi smeli imeti preveč motečih dejavnikov, drugih raznoraznih opravil, ki lahko vplivajo na vaše odločanje in presojo. Tudi lakota, pretirana sitost, poln mehur in podobno so lahko moteči, saj nam misli pobegajo drugam. Vsi mislimo, da je to točno tako. V bistvu pa obstajajo tudi druge, mogoče malo bolj nenavadne okoliščine in dejavniki, ki vplivajo na naše odločanje, delovanje, pa če se tega zavedamo, ali ne. Ali prav obratni, kot smo jij opisali. Poglejo si jih.

10. ČAS ODLOČANJA

Bolj ko so naši možgani vpeti v odločanje, bolj smo utrujeni. To je dejstvo, ki ni povezano s težavnostjo neke odločitve, temeveč koliko odločitev moramo sprejeti ter kako dolgo se za nekaj odločamo. Odločanje namreč človeški um izčrpa.

Če pogledamo, smo skozi dan vpeti v mnogo vrst odločitev: kakšno obleko naj oblečemo, kaj bi dali na krožnik, odločitve v prometi, kaj bi poslušali na radiu in podobno. To so sicer preproste odločitve, vendar raziskave kažejo, da nas  že to skozi dan mentalno izčrpa, do te mere, da smo zvečer težje zbrani, pripravljeni za razmišljanje, sprejetje težjih odločitev. Kar pa je pri mentalni izčrpanosti nekako kruto, da se te izčrpanosti ne zavedamo, za razliko od fizične izčrpanosti.

Raziskave v letu 2011, ki so zajemale, kako čas presojnja vpliva na učinkovito, ravilno presojo sodnikov za prekrške, so pokazale, da so bile odločitve v dopoldanske času uspešnejše, v primerjavi z popoldanskimi.

9. POLN MEHUR

Ste bili kdaj pred kakšo zelo pomembno življenjsko odločitvijo? Odločitvojo, ki lahko drastično spremeni vaše osebno, ali poslovno življenje, partnerstvo? Zelo nenavadno se vam bo zdelo, ampak, če imate v takem trenutku slučajno poln mhur, je bolje, da tako v času vašega odločanja ostane.

Znanstveniki so ugotovili, da kontroliranje mehurja pozitivno vpliva na naše razmišljanje, saj pravzaprav vpliva na povečano mero previdnosti z denarjem, zvišuje potrpežljivost in na splošno pozitivno vpliva na kognitivne impulze.

8. JEZA

Vsi se sicer zavedamo, da jeza vodi v sovraštvo, globje sovraštvo pa v še večje trpljenje. Vse to je res, ampak kanček jeze nam lahko pomaga bolje informirati odločitve.

Kot sta ugotovila kalifornijska psihologa Wesley Moons ter Diane Mackie, ki sta izvedla številne raziskave v povezavi med jezo in odločanjem, so  ljudje, ki čutijo v sebi jezo zaradi specifičnih situacij, bolj uspešni v pravilnejšem odločanju, saj jih čustvo jeze naredi bolj analitične.

7. PREVEČ MOŽNOSTI NA IZBIRO

Vsi ob tem pomislimo, da je prvi pogoj za pravilno odločanje, izbor, zavedanje vseh možnih opcij. Pa pravzaprav ni čisto tako, kot kažejo raziskave. Mnogo bolje je, če damo pred sabo nek ožji izbor vseh možnih odločitev.

V raziskavi, v kateri so v prvi skupini ljudje izbirali izmed 30 vrst čokolade, v dugi pa izmed 6, je prva skupina pokazala manj zadovoljstva ob končnem izboru, kakor druga, pa tudi manjša verjetnost je obstajala, da bi pri tej odločitvi ta oseba ostala, če bi se možnost izbire ponovila.  Vzrok za to pa se je izkazal - kot navaja Barry Schwarts, ustanovitelj ideje “Paradox izbora” – v tem, da več možnosti, kot imamo, večja je verjetnost, da bomo izbrali napačno možnost, s tem pa je povezano posledično nezadovoljstvo.

6. NARAVNI INSTINKT

Sprva bi pomislili, da za naše živjenjsko pomembne odločitve (na ketero šolo se bomo vpisali in podobno), moramo vklučit razum, je dobro o vsej stvari premisliti in zadevo prespati, preden rečemo kako in kaj. Prav gotovo premišljenost pred zaletavostjo odtehta svoje, a če pogledamo znanstvene raziskave, posebno, ko se poglobimo v delovanje zavestnega in podzavestnega uma, potem pa spoznamo, da slediti našemu naravnemu občutku, le ni tako slabo.

Raziskave so pokazale, da se naša podzavest odzove bolje v odločitvah, da reagiramo v splošnem hitreje, pravilneje, kljub temu, da v vseh primerih to povsem ne velja.

Dokazano je tudi, da o preprostih zadevah v življenju odloča naš zavestni um, o pomembnejših naša podzavest. 

5. SPOL VAŠEGE OTROKA

Znanstveniki so dokazali, da spol vašega otroka lahko vpliva na vaše politično usmerjenost. Če boste imeli deklico, je večja verjetnost, da boste usmerjeni liberalno, če bo vaš otrok  fantek, pa bolj konzervativno. In razlog?

Kot menijo znanstveniki, je najverjetneje vzroke potrebno iskati v zavzemanje za strpnost, ob kateri starši vidijo večjo varnost za svojega otroka, ki je deklica, torej v liberalnih političnih  načelih. 

4. OKOLJE

Ob vsem do sedaj napisanem boste pomislili, da je lahko verjeti, da na naše odločitve vpliva naše razpoloženje, pa tudi če imamo poln ali prazen mehur, dosti ljudi pa ne bi verjelo, da je lahko ključno, pred kakšnimi vrati stojimo in s čim vse smo obkroženi, mar ne?

Narejene so pravzaprav raziskave, v katerih so iskali povezavo med končno voljeno politično stranko in kako je bil prostor, v katerem so se v tistem trenutku nahajali, urejen.

Če bi volitve potekali v cerkvi, bi prav gotovo bilo več ljudi proti splavom, istospolno usmerjenostjo, kot sicer; če pa bi bili obkroženi z otroškimi motivi, pa bi se takoj v nas prebudil human odnos,  zavzemane za kulturo in šolstva - kar pa je logično, ne glede na labilnost neke osebe.

3. TEMPERATURA

Vsi bi radi, da nebi ljudi presojali po prvem vtisu. Čeprav o njih marsikaj pove ne samo njegova obleka, ampak  tudi gibi, kretnje in vse to daje v naših očeh neko odločitev o tem, kako koga vidimo.

Zelo zanimiva dognanja pa kažejo, da v tistem trenutku, ko nekoga ocenjujemo, na nas vpliva še nekaj, kar s to osebo pravzaprav nima nobene zveze – s toploto stvari, s katerimi smo obdani mi sami.

V raziskavi, v kateri so pri ocenjevanju drugih oseb testirani v roki držali enkrat mrzel kozarec, drugič vroč, so pokazale, da so se jim te osebe v prvem primeru zdele tople osebe, v drugem pa so jih ocenjevali, kot hladne.

2. TEMPO GLASBE V OZADJU

Nikoli ne bi smeli poslušati Nirvano, ali Deep Purple, med tem ko razmišljate. Nikoli raziskovati ob Slipknot, ali pisati govore ob Rammsteinu – tako vsaj pravi teorija.

Ampak nekatere raziskave so pokazale, da nas hiter tempo glasbe prisili k hitremu razmišljanju, urnim odločitvam in lahko mnogo učinkoviteje včasih delujejo na naše delo. Pri zapletenih dločitvah je hitrejša glasba učinkovitejša, med tem, ko pri preprostejših ne igra glasba nobene vloge.

A v vsakem primeru je občutek tisti, ki šteje.

1. RAČUNALNIŠKE IGRICE

Video računalniške igrice dandanes krivijo za vse slabo. Pri otroku povzročajo odvisnost, krivijo jih za porast nasilja med mladostniki in tako dalje. A kasneje so  ugotovili tudi pozitivno povezavo med hitrostjo in pravilnostjo odločanja ter igranjem računalniških in video igric.

Otroci, ki igrajo igrice, imajo bolj razvite senzorje za opazovanje okolice ter so boljši vozniki avtomobilov, so bolj vzdržljivi ter imajo na splošno večjo razvito orientacijo.

Ko smo v življenjskih situacijah, smo marsikdaj pred ovirami, vsponi padci, ki jih moramo predvideti, nevarnostmi in nikoli niso poti pred nami, za katere se odločamo samo bele ali črne. Iz tega zornega kota so potem baje računalniške igrice dober trening predvidevanja vsega okoli nas. 

Vir: listverse.com