Matej Fujs - vsestranski športnik, ki vsako prosto minuto izkoristi za šport

Mladega športnika iz Lemerja, ki se nadušuje nad atletiko in kolesarstvom, smo povabili na intervju. Matej vsako prosto minuto izkoristi za trening, kar je pokazal tudi s tem, da je na intervju kar pritekel.

Ukvarjaš se z atletiko in kolesarstvom. Se ukvarjaš še s katerim športom razen teh dveh?

Ja, ko je čas, grem tudi plavat. Sedaj v zimskem času se odpravim v kakšne terme, drugače pa me poleti lahko srečate v bližnjih kopališčih. Včasih pa zaigram s prijatelji tudi nogomet.

Od kod navdušenje za šport in zakaj prav ta dva izbrana športa? S katerim si se začel ukvarjati najprej?

Najprej sem treniral karate, potem hokej na travi, treniral sem tudi nogomet. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da sem se začel ukvarjati z atletiko. Že v vrtcu sem zmagoval na raznoraznih krosih in drugih tekaških tekmovanjih. Izkazalo se je, da imam talent in tudi železno voljo, saj sta atletika in kolesarstvo tako rekoč »garaška« športa, tako sem prišel do atletskega kluba in začel aktivno trenirati. Že kot mladinec sem se udeležil svetovnega in evropskega prvenstva. Žal je vmes prišla poškodba in mi nekaj časa onemogočila treniranje atletike, a nisem obupal in sedel križanih rok, ampak sem se začel ukvarjati s kolesarstvom.

Kaj ti pomeni ukvarjanje s športom?

Pomeni mi zelo veliko. To je zame sprostitev, odklop od vsakdanjega hitenja, s tem delam tudi nekaj za svojo dušo in telo ter nenazadnje tudi za rezultate. 

Na katera tekmovanja in športne dosežke si najbolj ponosen oziroma so ti najbolj ostali v spominu?

Tega je pa zelo veliko. Vsekakor udeležba na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu. Kot pionir sem bil na olimpijskem festivalu mladih v Coventry v Veliki Britaniji, kjer sem dosegel prvo mesto v teku na 1500 metrov.  Tudi državna prvenstva so mi v ponos. Že ta podatek, da sem na stopničkah stal kar 96-krat in od tega imam 22 državnih naslovov, pove veliko. Že kot pionir in mladinec sem zmagoval na reprezentančnih tekmah.

Kot mladi športnik iz Prekmurja, me zanima, kako vidiš možnosti za uspeh v primerjavi z možnostmi, ki jih imajo športniki iz ostalih delov Slovenije, Evrope in tudi ostali  športniki po svetu?

Pogoji so  slabi, že to, da nimamo 400-metrskega stadiona, ni v prid nam športnikom. Vsi rezultati, ki sem jih dosegel v lanskem letu, so rezultat mojega trdega dela, saj sem si sam sestavljal treninge, delal načrte itd. Če naštejem nekaj mojih rezultatov z lanskega leta:  drugo mesto na državnem atletskem prvenstvu za mlajše člane, drugo mesto na državnem prvenstvu v duatlonu med člani 1 (1982-1991) in absolutno 4. mesto, kronometer 2. mesto. Te rezultate sem naredil sam s svojimi načrti treningov. Naj omenim še odnos nekaterih  klubov do športnikov. 

Klub ne bo imel dobrih športnikov, če jih ne bo podpiral; tu mislim tako na moralno kot tudi na finančno podporo. »Če hočeš nekaj ven dobit, moraš prvo nekaj not dat,« nam repa naš znani reper Trkaj.  V naših klubih pa zgleda to tako, da bi morali športniki v klub vlagati, in govori se, da gre to za klub. Klub smo mi člani, športniki, aktivni tekmovalci in klub ne more obstajati brez nas športnikov. Torej bi se moralo vlagati v nas, v člane kluba. Skratka nekateri bi radi imeli vrhunske športnike, radi bi, da tekmujejo na največjih tekmovanjih, ničesar pa ne bi v njih vložili oziroma za njih naredili. Nenazadnje naj povem, da je že  v treninge in samo športno udejstvovanje vloženega kar precej truda, časa, požrtvovanja, odrekanja in kar precej finančnih sredstev.

Kot mi je znano, slabo vreme zate ni ovira, treniraš tudi v dežju in mrazu. Kaj te žene, da ne popustiš niti v slabih vremenskih pogojih?

Ko si enkrat v športu od malih nog, greš ne glede na vreme in na razmere na cesto. Enostavno grem, ker ko si sestavim določen plan, ga tudi izvedem. Celo srednjo in osnovno šolo sem se v šolo vozil s kolesom in še danes se, ravno ta teden imam kolesarski teden in se v Mursko Soboto vozim s kolesom. 

Kako si planiraš dan, da uskladiš čas za šolo, treninge in še kaj? 

Velikokrat je naporno. Poizkušam treninge nekako kombinirati. Vsak dan je različen, ne morem povedat, da sem kdaj že imel dva dneva enaka. To ni enako kot pri mnogih, ki zjutraj vstanejo, gredo v šolo ali službo, gredo ob treh popoldan domov in imajo aktivnosti ali pa lenarijo. Kot sem že povedal, pri meni ja vsak dan različen, odvisno je tudi kdaj imam šolo. Če jo imam dopoldan, imam treninge popoldan ali pa obratno. Vsekakor mi veliko časa vzamejo treningi in priprave na njih. Ukvarjam se pa še z veliko drugimi stvarmi o katerih bomo mogoče kdaj drugič.

Ali ob treningih in tekmovanjih ostane kaj časa tudi za prijatelje in dekleta?

Ja, ostane. Če si veš pravilno vse organizirati, ti seveda ostane. Med tednom je bolj težko, tako da imam več časa za prijatelje ob vikendih. Kljub temu, da so ponavadi ob vikendih tudi tekmovanja, si poizkušam vse planirati, tako da ostane tudi čas za njih.

Kaj pa poškodbe, si že imel kakšno? Koliko časa nisi mogel trenirati in kaj je to pomenilo za tvojo nadaljnjo športno pot?

Leta 2007 sem si huje poškodoval koleno, vendar sem lahko vseeno kolesaril. Tako da nisem sedel križem rok, ampak sem se takrat toliko bolj posvetil kolesarstvu. Atletika je mirovala zaradi poškodbe več kot eno leto, zato so bili ponovni začetki toliko težji. 

Povej nam, kakšni so plani za naprej? Športni, poklicni…?

Pri športu so cilji zelo visoki, ampak glede na situacijo in stanje bomo videli, kaj bo. Trudil se bom naprej vse skupaj usklajevati in nadaljevati športno pot. Poklicno pa še ne vem natanko, nikoli ne veš, kam te bo odnesla pot.

Bi še kaj dodal za konec?

Še enkrat bi se zahvalim vsem, ki mi pomagate, me podpirate, navijate zame, me spodbujate, mi namenite kakšno spodbudno besedo. Saj kot vedno pravim, šport je prava vrednota in želim, da se ta pozitivizem, ki je v športu in v nas športnikih, širi naprej in da kot znamo stopit skupaj športniki in si pomagat na treningu in na tekmovanjih, naj stopijo skupaj tudi gospodarstveniki in ostali ljudje, da se v Pomurju in tudi širše zažene gospodarstvo, se odprejo nova delovna mesta in se že enkrat konča ta zloglasna kriza. Želim vam lep začetek pomladi.