Zbor Chorus – z glasbo širijo pozitivno energijo

Pevski zbor Chorus združuje 20 mladih, ki z glasbo bogatijo cerkveno bogoslužje, nastopajo pa tudi na različnih koncertih izven cerkve doma in v tujini. Želijo si, da bi se več mladih navdušilo za zborovsko petje.

Pevski zbor je sprva deloval kot Mešani mladinski pevski zbor župnije sv. Nikolaja. V župniji so ga ustanovili leta 1996; takrat je zbor vodila Olga Kous, Leto kasneje ga je prevzela Gabriela Bratina, ki ga je vodila dve leti, nasledil pa jo je Marjan Potočnik. Leta 2000 je zbor prevzel Tomi Bušinoski, ki je pred tem tudi sam pel v zboru, in ga od takrat tudi vodi. Ker je ime zbora bilo predolgo, so se odločili, za nekaj novega in si leta 2004 nadeli naziv Zbor Chorus, kar latinsko pomeni zbor, kolo, rajanje). V zboru je trenutno 20 pevk in pevcev. Vedno pa bodo veseli novih, pove zborovodja.

V prvi vrsti cerkveni pevski zbor

Pevske vaje potekajo enkrat tedensko – že od vsega začetka, od nastanka zbora, so vaje vedno ob sobotah ob 18. uri. Praviloma trajajo dve uri, če je treba, pa so tudi daljše oz. se začnejo prej. Posebnega zgleda nimajo. »Smo v prvi vrsti cerkveni pevski zbor in temu je posvečen tudi naš repertoar. Predvsem je to glasba, ki je primerna za katoliško liturgijo. V programu imamo tako slovenske zborovske skladbe, kot ritmične duhovne skladbe za mladinske zbore, del repertoarja pa predstavlja tudi sodobnejša zborovska glasba, kateri sem zelo naklonjen, čeprav je včasih malo večji zalogaj. Zaradi različnih prilik, na katerih smo nastopali, pa znamo tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi,« razloži zborovodja Tomi Bušinoski.

Nastopajo tudi v tujini   

Zbor Chorus redno sodeluje pri bogoslužjih v domači cerkvi. To so običajno nedeljske maše. Večkrat pojejo tudi pri kakšni slovesni maši ob praznikih. To je hkrati tudi njihov glavni namen. »Seveda pa gremo tudi izven cerkvenih zidov ali se pokažemo ob kakšnih drugih prilikah,« pove zborovodja. Velikokrat je to na kakšni poročni maši. Nastopili so že tudi v marsikaterem drugem slovenskem kraju (Maribor, Ptuj, Ljubljana ...) ali koncertirali v tujini: Stuttgart, Budimpešta, Szekesfehervar, Ohrid. Sodelujejo tudi z drugimi zbori na koncertih ali v večjih projektih ali pa z manjšimi instrumentalnimi skupinami, celo orkestrom.

Njihov največji uspeh je bilo sodelovanje na mednarodnem pevskem festivalu na Ohridu v Makedoniji leta 2008. Šlo je za festival, ne za tekmovanje, vendar so vseeno dosegli v ocenah zelo visoko število točk. »Za velik uspeh pa si štejemo sodelovanje z orkestrom iz konservatorija v madžarskem Szekesfehervarju, kjer smo lansko leto maja (2012) nastopili na skupnem koncertu in poleg ločenih programov z orkestrom izvedli mašo madžarskega skladatelja Ferenca Farkasa,« pove Bušinoski.

Zanimanja za tovrstno glasbo ni veliko

Zborovska glasba je cenjena, meni zborovodja, a pri tistih, ki jo redno poslušajo, jo sami izvajajo ali so jo izvajali: »Ni pa to glasbena zvrst, ki bi privabila velike množice. Vsaj pri na ne. Če odmislimo popularne zasedbe, kot je ena najbolj znanih v Sloveniji.« Glasba Zbora Chorus je vpeta bolj v cerkvene okvirje in v teh okvirjih jih tudi dobro poznajo in cenijo. »Obiski naših koncertov so zadovoljivi in veseli smo, če ljudje z naših koncertov gredo dobre volje in s pozitivno energijo. Slišijo pa nas ljudje redno pri svetih mašah ob nedeljah. Težko rečem, kaj bi se še dalo narediti glede tega. Zborovski koncerti so, tudi v naših krajih. Obisk ravno ni najboljši, a se morda v zadnjem času to tudi popravlja,« meni.

»Žal mi je, da tako v zborih aktivno pa tudi kot poslušalci manjkajo predvsem mladi. Osebno opažam to na našem področju. Več priliva je sicer morda v majhnih vokalnih skupinah. V zborih pa se zbori in zborovodje prav moramo boriti za pevce in ne obratna, kjer pevci čakajo v vrsti v avdicijah in upajo, da bodo sprejeti,« pove zborovodja.

Z glasbo želijo širiti dobro voljo med ljudi

Kot zborovodja si Tomi Bušinoski želi predvsem delati in ustvarjati glasbo. »Tudi pevcem pravim vedno, da je pomembno, da ljudje začutijo, kaj smo želeli s skladbo povedati, da vidimo nasmeh na obrazih, da slišijo, da se muzicira in ne samo prepoje. To tudi doživljam vedno, ko vodim kakršenkoli zbor na nastopih. V ospredju naj bi bila glasba,« poudari.

Ni za zanemariti vseh ostalih glasbenih prvin, ki so zelo pomembne, a v prvi vrsti mora po mnenju zborovodje glasba ostati glasba. »Če stremiš pa k več in večjemu, pa je zelo pomembno, da morajo pevci veliko vnesti v zbor. Vnesti veliko sebe predvsem. Pa tudi časa in volje. Želim si, da bi z zbori na sploh in tudi s Chorusom lahko ljudem prenašali glasbo, glasbeno misel skladb in dobro voljo. Da bi širili kulturo petja in zborovske dejavnosti.«

Želijo si novih članov

V prvi vrsti si želijo, da bi zbor tudi v prihodnje nadaljeval z dosedanjim delom in uresničeval svojo prvo funkcijo, sodelovanje v domači župniji. V prihodnje bi radi še večkrat kje nastopili s svojim programom. Že dlje časa načrtujejo tudi kakšno gostovanje, saj so med drugim povabljeni na Poljsko, ker so že v Murski Soboti gostili univerzitetni pevski zbor iz Krakova. »Priložnosti je veliko in upamo, da jih bomo kmalu lahko uresničili in našli predvsem čas za vse, kar je možno izvesti. Vsakoletno imamo tudi že nekaj tradicionalnih dogodkov.« Po navadi jeseni izpeljejo kak koncert v domači cerkvi, spomladi pripravijo mašo s taizejskimi spevi in godalnim kvartetom, pripravljajo slovesnejše maše ob praznikih, kar bo tudi ostalo, saj jih predstavlja stalnico v delovanju.

Dolgo si že prizadevajo, da bi v zbor dobili več pevk in pevcev. Ne odrekajo se nikogar, ki ima voljo in posluh za petje. Predvsem moški glasovi so v zborih v pomanjkanju. »Vesel bom, če bo ta članek pripomogel komu k lažji odločitvi. Sam pravim, da petje v zboru ni lahka stvar, a je prijetna in to dokazuje, da smo v zboru pevci različnih starosti, delujemo usklajeno, se veliko presmejimo, tudi prepotujemo, predvsem pa veliko pojemo. Dolgčas v naši družbi ne bi bil nikomur,« za konec pove Tomi Bušinoski.