LD Pečarovci - delujejo v sodelovanju z naravo

Na obronkih Goričkega v neokrnjeni naravi, brez večjih onesnaževalcev okolja gospodari Lovska družina Pečarovci. Tukaj živijo krajani in lovci v harmoniji z naravo ter si z divjadjo delijo prostor.

LD Pečarovci je bila ustanovljena 16. avgusta 1946. Za prvega starešino je bil izvoljen Peter Zelko. Površina takratnega lovišča je znašala 1974 ha, v družini pa je bilo 11 članov. Društveni prapor pa so razvili 3. oktobra 1971. Na skupščini lovske družine leta 1993 pa je starešina podal informacijo o nakupu hiše in zemljišča v Prosečki vasi, na katerem stoji zdajšnji lovski dom.

Člani lovske družine so opravili veliko prostovoljnih ur pri postavitvi doma in za urejanje lovišča. Lovski dom »Vrej« je bil svojemu namenu predan leta 1999. Zdajšnje lovišče leži v občini Puconci in občini Grad, ter zajema vasi Dankovci, Pečarovci, Mačkovci, Prosečka vas, Poznanovci, Kuštanovci, Moščanci, Kovačevci, Bodonci in Vidonci. Lovska družina gospodari z divjadjo na 2627 ha površine, od tega je dobrih 2506 ha lovne površine in 121 ha nelovne površine. Sami v naravo posegajo le toliko, da ne ogrožajo življenjskega prostora - ne človeku, ne naravi in tudi ne divjadi. Prav nasprotno lovska organizacija odigrava pomembno vlogo pri ohranitvi posameznih vrst živalskega in rastlinskega sveta na tem območju Goričkega. Tudi sodelovanje z lastniki zemljišč je dobro, škoda od divjadi se oceni in izplača oškodovancu, prav tako lastnikom zemljišč ponujajo aktualna varovala poljščin pred divjadjo.

LD Pečarovci ima v letošnjem letu evidentiranih 32 članov, katerih povprečna starost je nekaj več kot 58 let. Med njimi pa imajo tudi lovskega mojstra in sedem lovskih čuvajev. Člani so razdeljeni v tri revirje in sicer Dankovci, Pečarovci in Prosečka vas. Imajo pa tudi štiri lovsko usposobljene pse pasme kratkodlakega ptičarja, barvarja in dva šarivca.

V njihovem lovišču se najpogosteje pojavljajo naslednje vrsti divjadi: srnjad, jelenjad, divji prašič, damjak, lisice, kune, jazbeci, poljski zajec, fazan, razne vrste sov in ujed, šoje, srake, sive in črne vrane, občasno pa tudi raca mlakarica. V zadnjem času je v lovišču opaziti tudi večjo zastopanost krokarjev. Kot zanimivost so izpostavili, da je bilo na območju sedanje lovske družine leta 1935 uplenjen divji petelin, ki je ena redkih trofej, če ne celo edina na območju Pomurja. Med divjadjo je najštevilčnejše zastopana srnjad.

Družina ima lovski dom v Prosečki vasi, okrog katerega je 2,2 ha zemljišča. Obdelujejo še 3,3 ha svojih njiv in 2,5 ha njiv, ki so v najemu. Letno opravijo približno 850 ur delovnih ur v lovišču in približno 150 ur pri lovskem domu. Opravijo pa tudi približno 1500 izhodov v lovišče zaradi odstrela, opazovanja divjadi, krmljenja ali preprečevanja škode.

Vsako leto se opravi pregled in obnova ali odstranitev ter postavitev novih lovskih prež, zalaganje solnic, obdelava krmnih njiv, spomladansko vlaganje fazanov, vzdrževanje remiz za malo divjad, posadijo pa tudi okrog sto sadik plodonosnega drevja.

Lovski turisti lahko na njihovem lovišču odstrelijo osem trofejno primernih srnjakov. V jesenskem in zimskem času pa organizirajo čez 10 skupinskih lovov na divje prašiče in roparice. Enkrat letno pa organizirajo tudi lov na fazane.

Poleg tega pa tudi skrbijo za odvoz povoženih oziroma poginjenih živali na njihovem območju. V zadnjih letih beležijo veliko izgubo srnjadi zaradi povoza. Najbolj problematični je odsek med Otovci in Dankovci.

Na športnem področju se strelska ekipa LD udeležuje organiziranih prvenstev ZLD Pomurje in so redni udeleženci tekmovanja v streljanju na glinaste golobe v LD Križevci v Prekmurju, kjer dosegajo povprečne rezultate.

Poleg tega pa vsako leto izmenično organizirajo srečanja s člani sosednje LD Brezovci in se udeležujejo tradicionalnih srečanj treh lovskih družin s Križevci v Prekmurju in Ivanovci.

Več fotografij v spodnji galeriji...