Brno - zgodovinsko mesto s sodobnim življenjskim slogom

Brno je glavno mesto Moravske in drugo največje mesto na Češkem in je živahna mešanica zgodovinskega okolja s sodobnim življenjskim slogom. Je tipično majhno mesto, kjer si lahko ogledaš zgodovinsko - kulturne znamenitosti v nekaj urah ter ga lahko prehodiš iz enega konca do drugega v enem dnevu in ti še vedno ostane čas, da v znamenitih barih poskusiš eno izmed mnogih lokalnih piv.

V 18. stoletju se je v Brnu začela industrijska revolucija, zaradi številnih tekstilnih obratov je dobilo mesto vzdevek avstrijski Manchester. Sčasoma je to staro mesto postalo pomembno trgovsko in industrijsko središče. V dveh desetletjih po prvi svetovni vojni pa se je Brno uveljavil kot eno glavnih središč moderne arhitekture in oblikovanja v Evropi. Razstavišče je bilo postavljeno leta 1982 ob 10. obletnici ustanovitve Češkoslovaške in je postalo muzej progresivne arhitekture, fascinanten tudi dandanes.

Brno obdajajo prostrana in v splošnem neprivlačna predmestja, toda znotraj pasu obvoznic in parkovnih površin leži enovito brnsko Staro mesto. V njem se srečujeta in pogosto vznemirljivo prepletata sedanjost in preteklost. Brno je živahno mesto, z mnogimi visokimi šolami, gledališči, koncertnimi dvoranami, muzeji in galerijami, tako da je tudi dejansko glavno mesto pokrajine.

V Starem mestu motorni promet v glavnem ni dovoljen, tako da si znamenitosti lahko v miru ogledate peš. Znamenito zbirališče v jutranjih urah je na zelenjavni tržnici, kjer zjutraj mrgoli ljudi. V središču t.i. Zelenjavnega trga stoji baročno, razgibano kamnito delo Parnasovski vodnjak.

Trg se nagiba proti palači Dietrichsteinov, v kateri so danes mnoge zbirke Moravskega muzeja. Najodličnejši primerek tega obsežnega naravoslovnega in arheološkega muzeja je bohotni ženski kipec vestoniške Venere, star približno 25.000 let.

Na jugovzhodu je kapucinska cerkvena grobnica, kjer se skriva najnenavadnejša mestna znamenitost in sicer strašljiva serija mumificiranih posmrtnih ostankov menihov, plemstva in darovalcev cerkvi in samostanu, katerih stanje ohranja poseben sistem zračenja. V stenah kripte je bilo 60 lukenj, skozi katere je pihal veter, do danes se jih je ohranilo 14. Zaradi ventilacije so se trupla spremenila v mumije in se ohranile. V kripti je šest sobic, v katerih se nahajajo mumije, pred prvo pa visi pomenljiv napis »Tu fui - Ego eris« oziroma po slovensko »Kaj si ti, smo bili mi, kaj smo mi, boš ti«.

Na jugozahodu je hrib Petersberg, na katerem stoji veličastna katedrala sv. Petra in Pavla, ki jo krasijo strma streha in ošiljeni stolpiči. To v osnovi gotsko cerkev so v 17. stoletju požgali Švedi. V 18. stoletju je dobila baročne poteze, naslednji stoletje pa so jo ponovno pozidali v gotskem slogu.

Katedralina čudovita silhueta je skupaj z utrjenim gradom Špilberk eden glavnih označevalcev mesta. Grad Špilberk je brnska trdnjava, ki je stoletja služila kot ječa za sovražnike Avstro-Ogrske. Kasneje pa so gestapovci v trdnjavo zapirali domoljube in jih mučili.

Ulici Biskupska in Dominikanska se vijeta do baročnih skulptur pred Dominikansko katedralo SV. Michala. Za njo je novi magistrat, ki je nov samo v tem smislu, da so ga večji del zgradili kasneje kako r stari magistrat. Znotraj so galerije, pisarne, mestni turistični urad, prav tako pa nekaj posebnosti, kot sta brnski zmaj in brnsko kolo. Kot vidite na slik zmaj pravzaprav ni zmaj, temveč krokodil, ki ga je mestu tako rekoč vsilil kralj Matjaž, ki se ni mogel domisliti, kaj naj naredi z nezaželenim božičnim darilom Turkov. Na improviziranem kolesu so zmaja za stavo v enem dnevu prepeljali iz 40 km oddaljenih Ledenic.

Z visokega stolpa starega magistrirata je lep razgled, glavni stolp stare mestne hiše pa krasi presenetljivo dolg gotski portal, katerega osrednji stolpič je ostal povešen, ker so hoteli zidarskega mojstra meščani  opehariti pri plačilu.

Trg svobode, ki ima nepravilno obliko in je rahlo nagnjen, je središče mestnega življenja. Na njem stoji kužno znamenje, sicer pa ga obdajajo impresivne zgradbe, predvsem iz 19. stoletja. Izjema je elegantna renesančna hiša z drznimi praskankami iz 30-let prejšnjega stoletja.

Poznogotska cerkev sv. Jakoba je elegantno opremljena, posebej dovršeni so oboki. Visoko zgoraj nad obokom pa majhen kipec brez sramu kaže svojo zadnjico. Ob vznožju majhnega vzpona proti vzhodu pa so danes tam, kjer je nekoč bilo obzidje, številne kulturne ustanove, kot so Janačkovo gledališče, Mahenovo gledališče in Hiša umetnosti.

Na stisnjenem prostoru križišč ulic Janska in Minoritska stoji minoritska cerkev sv. Janeza, ki je najlepša baročna zgradba v Brnu, med njenimi razkošnim interieri je tudi kapelica Loreto. Zanimiva je tudi t.i. Moravska galerija, ki jo je dal zgraditi židovski filantrop ob koncu 19. stoletja. V njej je imenitno prikazana uporabna umetnost od srednjega veka naprej. Cela vrsta sob je posvečena razstavi pohištva, porcelana, steklenine in drugi okrasnih predmetov. To je ena najboljših tovrstnih zbirk v Srednji Evropi.

Blizu mesta je lociran Autodrom Brno, ki se je prvotno imenovalo Masaryk Circuit ali Masarykring po prvem češkoslovaškem predsedniku Tomašu Garrigueju Masaryku. Leta 1987 so zgradili povsem novo dirkališče, da bi privabili formulo 1. A ker se ambiciozni načrt ne uresniči, Čehi pograbijo alternativno možnost – dirke za svetovno motociklistično prvenstvo. VN Češke je hitro postala priljubljena med navijači, saj s svojo naravno kuliso (proga je speljana med griči in jo ima obiskovalec kot na pladnju) omogoča lep pregled nad dogajanjem na stezi. Ker jo krasijo številne spremembe v višinski razliki in ker so tudi zavoji valoviti pomenijo za dirkače in inženirje moto karavane edinstven izziv.

Brno bi lahko opredelili tudi kot neodkriti žurerski biser srednje Evrope, kjer je pivo še vedno zelo poceni, znan po starih pivnicah, odličnih restavracijah, zanimivem nočnem življenju in lepih domačinkah.

Več fotografij v spodnji galeriji...